Zunanji ministri Nata znova obsodili dejanja Rusije v ukrajinski krizi

Zunanji ministri članic Nata, med njimi slovenski minister Karl Erjavec, so danes v Bruslju znova obsodili dejanja Rusije v ukrajinski krizi. “Ukrajina spoštuje dogovor iz Minska, separatisti in Rusija pa ne,” je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in pozval Rusijo, naj spoštuje dane zaveze.

BRUSELJ > Zunanji ministri so se danes o položaju v Ukrajini preko video povezave pogovarjali tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom, ki zaradi obveznosti doma ni mogel osebno v Bruselj.

Podprli Ukrajino, obsodili Rusijo

Jens Stoltenberg je po tem prvem delu današnjega zasedanja pojasnil, da so ministri potrdili politično in praktično podporo Ukrajini in vladi v Kijevu ter pozdravili oktobrske parlamentarne volitve, ki da so dokaz predanosti Ukrajincev svobodi, demokraciji in proevropski usmeritvi.

Hkrati pa so obsodili Rusijo, da še naprej namenoma destabilizira vzhod Ukrajine in da tamkajšnjim proruskim separatistom pošilja tanke, napredno orožje za zračno obrambo in drugo težko orožje. Opozorili so, da imajo ruska dejanja v Ukrajini resne posledice za varnost in stabilnost celotnega evro-atlantskega območja.

Obsodili so tudi povečevanje ruske vojaške prisotnosti na ukrajinskem polotoku Krim in v Črnem morju. Ministri so v skupni izjavi tudi podčrtali, da nezakonite priključitve Krima Rusiji ne bodo priznali.

Pomoč pri krepitvi ukrajinske varnosti

Pri praktični pomoči Ukrajini so zunanji ministri ponudili okrepljeno sodelovanje pri reformnih procesih za okrepitev ukrajinske varnosti. Ugotovili so tudi, da so štirje skladi, ki naj bi Ukrajini pomagali pri teh procesih in ki jih je Nato napovedal na septembrskem vrhu v Walesu, operativni.

Gre za sklade za logistiko, poveljevanje, kibernetiko in rehabilitacijo osebja. Pri slednjem z rehabilitacijo treh ranjenih ukrajinskih vojakov sodeluje tudi Slovenija. Za njihovo rehabilitacijo v centru Soča naj bi namenila 50.000 evrov.

Vrata Nata odprta

Stoltenberg je na novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanja glede namere Ukrajine, da zaprosi za članstvo v zavezništvu. Kot je ponovil, ostajajo vrata Nata odprta za vse države, ki si to želijo in ki izpolnijo pogoje za članstvo.

“Stališče Ukrajine je doslej bilo, da je neuvrščena država. To odločitev smo spoštovali. Vlada je zdaj nakazala, da bi Ukrajina postala članica Nata. Če bodo sprejeli tako odločitev, bomo tudi to spoštovali,” je dejal Stoltenberg in poudaril, da “še nobene države nismo silili v Nato”. “To je bistvo spoštovanja neodvisnosti in suverenosti vsake države,” je dejal.

Komentiral pa je tudi padec cen nafte, kar potiska rusko gospodarstvo v težave in se kaže tudi v velikem padcu tečaja rublja. Kot je dejal, “so bile sankcije proti Rusiji očitno prava odločitev”, saj imajo očitne posledice.

Zunanji ministri Nata zdaj nadaljujejo zasedanje. Na mizi imajo predvsem akcijski načrt pripravljenosti (RAP), ki je bil prav tako sprejet na vrhu v Walesu. Zasedanja Severnoatlantskega sveta se udeležuje tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini.

Popoldne pa se bodo posvetili še Afganistanu in zaključili z misijo Isaf ter zagnali novo operacijo Odločna podpora. V slednji bo Slovenija sodelovala s sedmimi vojaki.

STA

---