Žrtve ustaškega režima s tožbo v ZDA proti Hrvaški
Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da je nedavno prejelo diplomatsko noto ZDA, da skupina oseb v Chicagu s tožbo zahteva 3,5 milijard dolarjev odškodnine od Hrvaške za žrtve ustaškega režima med drugo svetovno vojno, ker da je pravna naslednica ustaške NDH. V Zagrebu to zanikajo in poudarjajo, da hrvaška suverenost temelji na antifašizmu.
ZAGREB
> Tožbo je maja lani sprožila skupin oseb na sodišču v Chicagu, odškodnino pa zahtevajo za dediče in sorodnike žrtev ustaškega režima, med katerimi so bili večinoma Srbi, Judje in Romi, navaja danes Večernji list. Ne zahtevajo odškodnine zgolj za odvzeto premoženje, temveč tudi za trpljenje v ustaških koncentracijskih taboriščih, dodaja časnik.
Hrvaška diplomacije je potrdila, da so konec februarja prejeli ameriško diplomatsko noto, v kateri so jih seznanili o primeru Lalich in drugi proti Republiki Hrvaški. Vsebine niso hoteli komentirati, a so neuradno povedali, da tožba ni utemeljena, ker Hrvaška ni pravna naslednica Neodvisne države Hrvaške (NDH), zato ne more niti biti odgovorna za škodo, ki jo je ustaški režim storil.
Spomnili so, da je tudi v hrvaški ustavi zapisano, da hrvaška suverenost temelji na odločitvah hrvaškega antifašističnega sveta narodne osvoboditve (ZAVNOH) in ne na razglasitvi NDH.
Tožba v Chicagu ni prva, s katero so žrtve ustaškega režima v ZDA zahtevale odškodnino. Leta 2012 je sodišče v ameriški zvezni državi Severna Karolina zavrnilo podobno tožbo, s katero so odškodnino zahtevali od frančiškanov in vatikanske banke.
Tudi prejšnje hrvaške vlade so bile soočene z zahtevami predvsem judovske skupnosti za povračilo premoženja, ki so jih ustaši odvzeli med drugo svetovno vojno. Nenazadnje je tudi prejšnja vlada HDZ in Mosta, ki jo je vodil premier Tihomir Orešković, sprejela posebnega ameriškega odposlanca za vprašanja holokavsta Nicholasa Deana, ki je kot prednostno nalogo svojega obiska izpostavil vprašanje judovskega premoženja, ki je bilo odvzeto med drugo svetovno vojno.
Hrvaška uradno sploh ne obravnava možnosti, da bi pravico do vrnitve premoženja razširila tudi na obdobje NDH, kot je to predlagala zagrebška judovska občina.
V judovski občini Zagreb so v izjavi za današnji Večernji list dejali, da so bile njihove zahteve predvsem povezane z nepremičninami ter ocenjujejo, da se Hrvaška izogiba vrnitvi premoženja, ker gre za velikanske zneske.
Izpostavljajo, da ima Hrvaška enega izmed najbolj restriktivnih zakonov glede vračanja premoženja. Dodajajo, da ovirajo postopke tudi v primerih, ko hrvaška zakonodaja odloča v dobro dedičev odvzetega premoženja v času nekdanje Jugoslavije.
STA