Zločinov se ne da več popraviti, vendar jih je treba priznati

Včerajšnja Bazovica 2015 je bila še posebno slovesna, saj je potekala ob 70-letnici osvoboditve izpod fašizma in nacizma, ob 70-letnici postavitve spomenika v Bazovici ter ob 85-letnici ustrelitve štirih junakov. Ponovno je zbrala voditelje zamejskih Slovencev in veliko domoljubov iz domovine.

Spomenik bazoviškim junakom Foto: Robert Škrlj
Spomenik bazoviškim junakom Foto: Robert Škrlj

BAZOVICA > Ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca je včeraj na Bazovski gmajni potekala osrednja svečanost v spomin na bazoviške junake. Ob predsedniku Odbora za proslavo bazoviških junakov Milanu Pahorju so govorili goriški pisatelj in novinar Andrea Bellavite, slovenski tržaški politik in pisatelj Rafko Dolhar in hrvaški pisatelj in kulturnik Milan Rakovac.

6. septembra 1930 so pri Bazovici na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča ustrelili štiri primorske protifašiste in rodoljube, člane tajne organizacije Borba - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša. Obsojeni so bili izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste.

“V času razpada tisočletne civilizacije je vrnitev k prvobitnemu antifašizmu, ki se je ob Jadranu utrjeval v beneški convivenzi in internacionalistični fratellanzi, preprosto edina pot preživetja,” je v svojem govoru poudaril Milan Rakovac. “Okoli nas, tudi med nami samimi, kipijo novi evropski nacionalizmi, fašizmi, rasizmi. Za vse nas je glas o bistvu antifašizma pomemben prav tu, v mučeniški Bazovici, na romansko-slovansko-germanski tromeji. Prav tu je fašizem pritisnil na slovanski živelj z jasnim namenom kulturocida, kasneje tudi genocida,” je med drugim povedal Rakovac.

“Bazovica je simbol upora na smrt obsojenega slovenskega naroda sredi kulturne, od mračnjaških sil zavojevane Evrope,” je izpostavil Rafko Dolhar. “13. maja 1941 je na Mali gori nad Ribnico prišlo do prvega spopada med tigrovci in italijanskimi karabinjerji, v katerem je padel vodja tigrovskih gverilcev Danilo Zelen. Še enkrat moramo poudariti, da tigrovci niso imeli nobenega strankarskega predznaka in je nesmiselno, da si danes nepoklicani prisvajajo njihova dejanja. Zločinov se ne da več popraviti, vendar jih je treba priznati in letos so to storili najvišji predstavniki matične domovine.” Poleg tradicionalnega srečanja v Bazovici so se bazoviških junakov spomnili še s spominskim pohodom, s komemoracijo na pokopališču pri Sv. Ani, s slovesnostjo v Ljubljani, ki jo je pripravilo Gibanje 13. maj, s slovesnostima v Ljubljani in v Kranju.

Poleg tega so včeraj v Tržaškem knjižnem središču predstavili ponatis knjige Milka Škrapa Uporna mladina, ki predstavlja pričevanje o delovanju slovenskih mladinskih in športnih društev na Tržaškem, ki so si bila nazorsko sicer različna, vendar sta jih družila narodna zavest in odpor proti fašističnemu raznarodovanju. Zvečer pa so pri spomeniku na bazovski gmajni odkrili obeležje v spomin na Antona Gropajca.

DES


Najbolj brano