Zasvojeni s sladkorjem

Na Festivalu dokumentarnega filma so v soboto prikazali film Sladkorni blues, v katerem je češka režiserka Andrea Culkova opozorila na popolno odvisnost zahodne družbe od sladkorja. Celo Afričani so, kot v filmu pokaže režiserka, naravno sladilo zamenjali za sladkor. Posledica je vse več diabetesa, s katerim dobro služi farmacija.

LJUBLJANA > Film je, kot lahko sklepa gledalec, dobil naslov po knjigi Williama Duftyja iz leta 1975, ki je bila velika prodajna uspešnica, njeno sporočilo pa se je v zadnjih 40 letih popolnoma izgubilo. V njej je Dufty sladkor opredelil za drogo, ki vodi v odvisnost, in je za človeško telo izjemno škodljiv, sladkorna industrija pa naj bi stremela za tem, da bi Američani ostali od njega še naprej odvisni.

Culkova svoj Sladkorni blues začne povsem osebno: pri 33 letih, ko pričakuje tretjega otroka, ji diagnosticirajo nosečniški diabetes, ki lahko povzroči zaplete tako pri materi kot pri otroku. Ko se poduči, da nepravilna prehrana v nosečnosti vpliva na njeno mikrofloro, posledično pa tudi na otrokovo mikrofloro, zaradi katere se pri njem lahko kasneje razvijejo bolezni, kot so avtizem, hiperaktivnost ali astma, korenito spremeni prehranjevalne navade v družini.

Culkova: Inzulin je za farmacijo vreden več kot zlato

Obenem se poda na raziskovalno filmsko pot o vplivu sladkorja na človekove fizične in mentalne funkcije ter začne opozarjati ljudi o njegovi škodljivosti. Ob tem plastično prikaže visoko vsebnost sladkorja v prehrambenih izdelkih, s katerimi so založene police trgovin. V svojem dokumentarcu med drugim gosti srčnega kirurga, ki pojasni, da vse, kar vnašamo v telo, konča v naši krvi, in raziskovalnega novinarja, ki preiskuje zločine v sladkorni industriji.

Skuša tudi ugotoviti, kdo so današnji “sladkorni šefi” in koliko je Evropska agencija za varnost hrane sploh neodvisna. Sladkorna mafija je, kot pokaže režiserka, legalna mafija, saj vlade sladkor podpirajo, čeprav posledice niso sladke: za diabetesom trpi 364 milijonov ljudi in številka še narašča. Inzulin je zato, kot še poudari Culkova, za farmacijo vreden več kot zlato. Film bodo na festivalu predvajali še v torek.

V možganih se aktivirajo podobni centri kot pri uživanju narkotikov

Da bi sladkor res lahko opredelili kot drogo, je po projekciji potrdil tudi živilski tehnolog Marjan Simčič. Po njegovih besedah se namreč v možganih aktivirajo zelo podobni centri kot pri uživanju narkotikov. A kot je poudaril, živilska industrija za prekomerno porabo sladkorja ni kriva, saj zgolj proizvaja tisto, kar kupujemo, odgovorni smo sami.

Pogovor, v katerem je sodelovala tudi njegova kolegica Nataša Fidler Mis, prav tako z Biotehniške fakultete, se je dotaknil tudi neuspelega zakona o davku na sladke pijače, kakovosti prehrane v vrtcih in šolah ter razmerja cen med zdravimi in nezdravimi živili, kar vse bolj postaja tudi socialni problem. Ob tem sta opozorila na nasprotje: Slovenija se ponaša z najboljšo šolsko prehrano, toda stopnja debelosti med otroci je izjemno visoka.

Kot je povedal Simčič, živilski tehnologi kontrolirajo varnost hrane in ne njeno kakovost, ker za to še ni denarja. Fidler Misova, ki se zavzema za nadzor prehrane v šolah in za označitev izdelkov s podatkom, koliko sladkorja vsebujejo, pa je predlagala, da bi film videli ravnatelji šol oziroma tisti, ki delajo z otroki.

STA

---