Zagreb formalno potrdil prekinitev arbitražnega sporazuma

Hrvaška vlada je danes formalno potrdila prekinitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, od katerega bo uradno odstopila z diplomatsko noto Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor je medtem ocenil, da arbitražni sporazum nima boljše alternative, tako pa menijo tudi v Bruslju, kjer so izrazili pripravljenost posredovati v podporo arbitraži.

LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ> Vlada v Zagrebu je v skladu s pričakovanji potrdila sklep sabora, s katerim so jo poslanci v sredo soglasno obvezali, da zaradi grobe kršitve arbitražnega sporazuma s strani Slovenije začne postopek za prekinitev tega sporazuma. Hrvaška vlada je danes tudi razrešila dolžnosti svoji agentki pri arbitražnem sodišču Majo Seršič in Andrejo Metelko-Zgombić.

Hrvaško zunanje ministrstvo, ki bo izpeljalo postopek, bo o odločitvi najprej obvestilo Slovenijo z diplomatsko noto. Na datum, ko bo ta diplomatska nota poslana, bo Hrvaška tudi uradno odstopila od sporazuma.

Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je ponovila, da je odločitev Hrvaške za prekinitev arbitražnega sporazuma iz leta 2009 posledica nedavnih ugotovitev o kršitvah sporazuma s stani Slovenije.

Hrvaška kot glavni razlog za umik iz arbitražnega postopka navaja, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum o meji med državama, ker da je naknadno dodala dokumente, na podlagi katerih arbitražno sodišče lahko odloča o rešitvi spora o meji.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v odzivu na te trditve izrazili pričakovanje, da bo arbitražno sodišče odločilo izključno na podlagi argumentov in dokumentacije, ki je bila predstavljena v pisni in ustni fazi postopka, ki se je zaključil junija lani. “Vsa dokumentacija, ki sta jo stranki v postopku predložili sodišču, je bila jasno označena in zabeležena, ter hkrati posredovana arbitražnemu sodišču in drugi stranki v postopku,” poudarjajo.

Slovenska agentka v arbitražnem postopku o meji s Hrvaško Mirjam Škrk pa je arbitražnemu sodišču sporočila, da se Slovenija lahko med 28. avgustom in 4. septembrom udeleži obravnave oz. zaslišanja, kjer bo pojasnila svoje videnje dogajanja v zvezi z arbitražo.

Predsednik republike Pahor, ki je kot tedanji premier skupaj s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum, je medtem ocenil, da sporazum nima boljše alternative ter da bi iskanje novih poti pomenilo vrnitev k stari praksi nezaupanja in nesporazumov med državama. Izrazil je še željo, da bi arbitražno sodišče nadaljevalo in končalo svoje delo. Dejal je tudi, da je Slovenija v zapletu glede arbitraže sprejela ukrepe, ki odpravljajo dvom v nepristranskost sodišča.

V poslanici na predvečer šeste obletnice srečanja s Kosorjevo na dvorcu Trakošćan je Pahor še pojasnil, da bi se sprožil “proces negativne spirale z nepredvidljivimi in neželenimi posledicami ne le za dvostranske odnose, temveč za mir in stabilnost v tem delu Evrope”.

Izpostavil je še, da imamo vsi, ki verjamemo v mir in prijateljstvo, odgovornost, da se znova potrudimo za vzpostavitev in okrepitev medsebojnega zaupanja.

Predsednik DZ Milan Brglez pa je ocenil, da bo arbitražno sodišče ne glede na to, koliko in kako bo Hrvaška v njem še sodelovala, nadaljevalo z delom. Hkrati bo potekal postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, ki ga je sprožila Hrvaška, a dejstvo je, da ta postopek sporazuma ne razveljavlja, je poudaril strokovnjak za mednarodno pravo.

Ob tem je menil, da se bodo dogodki v zvezi z arbitražo sedaj verjetno hkrati odvijali po dveh ločenih poteh: na eni strani bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo, na drugi strani pa bo potekal postopek za prekinitev pogodbe, “ki ni preprost in bo terjal svoj čas”. “A dejstvo je, da ta drugi postopek ne razveljavlja arbitražnega sporazuma, dokler ni dokončan oziroma dokler se državi o tem ne sporazumeta, lahko tudi s pomočjo tretjega,” je pojasnil.

Tretji, in sicer Evropska komisija, je danes že izrazil pripravljenost posredovati med Hrvaško in Slovenijo v podporo arbitraži. “Pripravljeni smo poslušati obe strani in, če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati, da olajšamo nadaljevanje arbitražnega procesa,” je dejala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva.

Brglez zadnja sporočila iz Bruslja vidi kot v prvi vrsti odraz tega, “da se EU in njene institucije zavedajo pomena arbitražnega in sploh mirnega reševanja sporov na širšem območju Zahodnega Balkana, ne le v tem primeru. In če bi se lahko ena stran preprosto izvzela iz tega, kar je bilo že dogovorjeno, to ne bi bil dober znak za nadaljevanje in tudi širitev EU”.

Tako v slovenski kot hrvaški javnosti so se sicer že pojavila namigovanja in opozorila, da bi Slovenija zaradi arbitražnega spora lahko blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje. Pusićeva je ta opozorila zavrnila in poudarila, da je Slovenija vstopila v schengensko območje z odprtim vprašanjem meje, kot ga ima zdaj Hrvaška.

Uradno zahtevo za vstop v schengen je Hrvaška vložila 1. julija letos, natančno dve leti po tistem, ko je postala 28. članica EU. Postopek bo trajal približno leto in pol, na Hrvaškem pa pričakujejo, da bo EU oceno objavila prihodnje leto. Že pred izbruhom arbitražne afere je sicer iz Bruslja prišlo več namigov, da Hrvaška še ne bo kmalu premaknila schengenske meje proti Srbiji, BiH in Črni gori, tudi če bo izpolnila vse tehnične pogoje.

STA

---