Za predsednika Hrvaške štirje kandidati

Hrvaška volilna komisija je danes za predsedniške volitve 28. decembra potrdila kandidature štirih kandidatov - hrvaškega predsednika Iva Josipovića, Kolinde Grabar-Kitarović iz HDZ, Milana Kujundžića iz desničarske koalicije Zveza za Hrvaško in kandidata aktivistične skupine Živi zid Ivana Viliborja Sinčića.

ZAGREB > Volilna komisija je prejela sedem kandidatur, med katerimi so bile tri neveljavne. Za predsedniški stolček se tako tokrat poteguje najmanj kandidatov od leta 1997, ko je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman v prvem krogu premagal preostala dva kandidata. Takrat so na Hrvaškem imeli predsedniški politični sistem. Največ kandidatov za Pantovčak, 13, je bilo leta 2005, ko predsednik države ni več imel širokih pooblastil.

Vsaj 10.000 podpisov državljanov

Predsedniško kandidaturo na šestih hrvaških predsedniških volitvah je letos napovedalo več kandidatov, a so iz različnih razlogov odstopili od kandidature. Za nekatere je bila nepremagljiva ovira vsaj 10.000 podpisov državljanov, drugi so ugotovili, da kljub zadostnemu številu podpisov nimajo veliko možnosti v tekmi s kandidati najmočnejših političnih strank na Hrvaškem.

Predsednika Josipovića podpirajo vladajoča levosredinska koalicija ter levičarska in sredinska opozicija, medtem ko bi Grabar-Kitarovićevo kot prvo hrvaško predsednico radi videli v HDZ in njenih koalicijskih partnerkah na desni strani političnega spektra. Josipović v anketah prepričljivo vodi pred kandidatko HDZ.

V predvolilnih raziskavah se je na tretje mesto uvrstil Kujundžić, ki je zapustil HDZ, potem ko ga je na volitvah za predsednika stranke leta 2012 premagal Tomislav Karamarko. Sinčić je med predsedniškimi kandidati edini nov obraz v hrvaški politiki. Je član skupine, ki nasprotuje deložacijam in izvršbam.

Volilna kampanja se bo končala 26. decembra

Uradna volilna kampanja se bo začela v torek opolnoči, končala pa se bo 26. decembra ob 23.59, ko se bo začel volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč.

Najpozneje tri dni po začetku uradne predvolilne kampanje bodo morali kandidati objaviti finančne načrte svojih kampanj. Za svoje predstavitve volivcem pred prvim krogom volitev lahko porabijo največ osem milijonov kun (nekaj več kot milijon evrov). Pred morebitnim drugim krogom, ki bo predvidoma 11. januarja 2015, lahko preostala dva kandidata porabita še največ 1,6 milijona kun (210.000 evrov).

Statistike kažejo, da je interes hrvaških volivcev za predsedniške volitve vse manjši. Medtem ko se je predsedniških volitev leta 2000 udeležilo skoraj 63 odstotkov volivcev, je bila udeležba na zadnjih volitvah leta 2009 nekaj manj kot 44-odstotna.

STA

---