Za Madžarsko koncept premestitve beguncev “jeti” in “iluzija”

Madžarska je danes v Bruslju pojasnila, zakaj nasprotuje načrtu za premestitev 54.000 beguncev s svojega ozemlja v druge članice EU. Koncept premestitve je “iluzija”, središča za obravnavo beguncev “hot spots” pa so kot “jeti”; treba se je osredotočiti na vzroke, ne na posledice krize, so izpostavili madžarski diplomati.

BRUSELJ > Notranjim ministrom EU v ponedeljek na izrednem zasedanju v Bruslju ni uspelo doseči soglasja o premestitvi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske v druge članice unije. Tega ni bilo mogoče storiti zaradi stališč Češke, Slovaške, Romunije in tudi Madžarske, ki naj bi dejansko imela največjo korist od te sheme, ki predvideva premestitev 54.000 beguncev z njenega ozemlja.

Madžarski diplomati so poskušali danes v Bruslju pojasniti stališča svoje države do načrtovanega evropskega ukrepanja v begunski krizi. Pri tem so izpostavili, da Madžarska, ki se v evropskih medijih in javnosti sooča z ideološkimi očitki, da je njeno ravnanje “neumno in nehumano”, sploh nima priložnosti sodelovati v razumni razpravi.

Madžarska po navedbah diplomatskih virov krovni številki 120.000 ne nasprotuje, noče pa premestitve 54.000 beguncev s svojega ozemlja v druge članice. Temu nasprotuje iz načelnih in praktičnih razlogov, pri čemer Evropski komisiji v osnovi zameri, da je predlog za premestitev 54.000 beguncev iz Madžarske pripravila brez posvetovanja z madžarskimi oblastmi.

Načelni problem tega predloga je po njihovih besedah preprosto v tem, da Madžarska ni Grčija. Madžarska ni vstopna država, kot sta Grčija in Italija; to je bila le v času vala migrantov s Kosova. Zato tudi ne more pristati na to, da je obravnavana enako kot Italija in Grčija, ki jima ob tem očita, da kot vstopni državi ne opravljata svoje naloge in s tem poslabšujeta razmere.

Praktični problem pa je po njihovem prepričanju neizvedljivost tega ukrepa. “Relokacija je lep koncept za tiste, ki imajo radi iluzije,” so opozorili viri. Središča za obravnavo beguncev, imenovana “hot spots”, pa so opisali kot jetija, o katerem vsi govorijo, videl ga ni pa še nihče. “Morda bo čez eno leto jasno, kaj so to 'hot spots',” so dodali.

Madžarska zato želi, da se črta shema za premestitev 54.000 beguncev z njenega ozemlja, in da se za to številko poveča shema za premestitev beguncev iz Grčije. Ali pa da se v ta drugi program premestitve vključijo druge tranzitne države, ki bi to želele. V tem primeru je Madžarska po navedbah virov pripravljena premisliti o sprejemu dela beguncev v okviru te sheme.

Na vprašanja, kakšno pomoč bi torej Madžarska želela od EU, odgovarjajo, da mora biti poudarek na reševanju problema v Grčiji in varovanju zunanje meje. Pomoč Madžarski z 58 predstavniki evropske agencije za zunanje meje Frontex so komentirali s “hvala za rože” in pripomnili, da je na Madžarskem več osebja v kuhinji za pripravljanje hrane ljudem, ki obravnavajo begunce.

Madžarska sicer po navedbah virov preprosto ne verjame v kvote. Odločanje o številki beguncev za posamezno članico v bruseljski pisarni ne izraža realnosti v EU, so kritični. V primeru odločitve o premestitvi 120.000 beguncev s kvalificirano večino, s čimer bi obšli mnenje nekaterih držav, opozarjajo pred političnimi posledicami, ki so lahko zelo nevarne.

O nemški ideji, da bi države, ki niso pripravljene sprejeti svoje kvote beguncev, kaznovali s kleščenjem evropskih sredstev, pa madžarski diplomatski viri pravijo, da “to ni najbolj inteligenten način za izsiljevanje”. Omejevanje pojma solidarnosti na sprejetje sistema kvot se jim na sploh zdi neumno.

STA

---