Za Hrvaško arbitraža ne obstaja več?

Hrvaška politologinja Tatjana Tomaić je danes pojasnila, da je Hrvaška sprožila vse potrebne nujne pravne postopke za odstop od arbitražnega postopka o meji s Slovenijo. Kot je poudarila, je za Hrvaško arbitraže konec, rešitev spora pa je mogoče poiskati v novem arbitražnem postopku ali dvostranskih pogovorih.

ZAGREB > Danes se izteka rok, ki ga je arbitražno sodišče postavilo Hrvaški za predložitev dodatnega gradiva glede odločitve o umiku iz postopka. Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so v četrtek potrdili, da se na poziv arbitražnega sodišča ne bodo odzvali, ker da arbitražni postopek za Zagreb ne velja več.

Glede sredine protestne diplomatske note Slovenije Hrvaški zaradi hrvaškega policijskega in inšpekcijskega nadzora v Piranskem zalivu je Tomaićeva danes dejala, da je "Slovenija večkrat poskusila izzvati incidente v Piranskem zalivu", ter poudarila, da ima "Hrvaška pravico in obvezo ščititi svoje državne meje". Kot je izpostavila, do rešitve spora velja sredinska mejna črta v Piranskem zalivu. Zanikala pa je tudi trditve Ljubljane, da je imela Slovenija pred osamosvojitvijo držav jurisdikcijo v celotnem Piranskem zalivu. "Obstajajo različni dokumenti, ki kažejo nasprotno. Tudi Hrvaška je izvajala pooblastila, ki jih je imela v našem delu Piranskega zaliva," je dejala Tomaićeva, sicer soavtorica knjige Hrvaško-slovenska meja na reki Dragonji.

Bistvena enostranska kršitev pogodbe naj bi omogočila drugi strani, da zaradi kršitve prekine pogodbo

Hrvaška se sklicuje na 60. člen dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki predvideva, da bistvena enostranska kršitev pogodbe omogoča drugi strani, da zaradi kršitve prekine pogodbo, je danes dejala Tomaićeva v pogovoru za hrvaško televizijo.

Kot je pojasnila, je Slovenija bistveno kršila arbitražni sporazum s Hrvaško v prvem odstavku 10. člena ter v šestem odstavku petega člena sporazuma. Arbitražni sporazum v prvi alineji 10. člena navaja, da se bosta obe strani vzdržali kakršnega koli ravnanja ali izjave, ki lahko poglobijo spor ali ogrozijo delo arbitražnega sodišča. V peti alineji 6. člena pa med drugim piše, da je postopek zaupen.

Tomaićeva je povedala, da je s slovenskim ugovorom na hrvaški umik, ki ga je Ljubljana poslala 5. avgusta lani, začel teči enoletni rok v skladu z dunajsko pogodbo in listino ZN o mirnem reševanju sporov.

"Če državi v teh 12 mesecih ne bosta prišli do mirne rešitve spora, je možna pritožba ali tožba na katerem od mednarodnih sodišč," je izjavila. Poudarila je, da hrvaško-slovenski spor o meji ni nobena izjema, ker že vrsto let obstajajo podobni spori o mejah med članicami EU kot tudi med državami članicami EU in nečlanicami.

Slovenske obtožbe so “na trhlih nogah”

Na vprašanje, kako gleda na obtožbe v Sloveniji proti nekdanjemu članu arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu glede vohunjenja in različnih nedovoljenih dejavnosti, je ocenila, da so obtožbe "na trhlih nogah".

Meni, da je majhna možnost, da z ravnanjem Sekolca nista bila seznanjena zunanji minister Karl Erjavec in premier Miro Cerar ker "v primeru nezakonitega vpliva na sodnike Sekolec ni bil sam. Z njim je bila tudi Simona Drenik, ki je zastopala slovensko vlado. Potem je vse jasno," je dejala.

Medtem je vplivni Oxford University Press objavil, da je škandal med arbitražnim postopkom v slovensko-hrvaškem sporu o meji med desetimi lanskimi dogodki, ki bodo najbolj vplivali na mednarodno pravo.

Na prvem mestu je pariški podnebni sporazum, sledi internacionalizacija vojne v Siriji, ki odpira vprašanja, ali je tudi, denimo, Francija v vojni s Sirijo. Na tretjem mestu je begunska kriza, v kateri mednarodno pravo ne deluje brez politične volje. Na petem mestu pa so napetosti v Južnem kitajskem morju zaradi bojkota Kitajske v postopku, ki poteka na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo.

STA

---