ZDA naj bi od Turčije zahtevale zaprtje meje s Sirijo za IS

Ameriška vlada od Turčije zahteva, naj z več tisoč vojaki zavaruje približno 100 kilometrov dolg odsek meje s Sirijo, ki ga skrajna Islamska država po ocenah Washingtona uporablja za tihotapljenje orožja in tujih borcev v vojno območje, danes poroča ameriški časnik Wall Street Journal, ki se sklicuje na ameriške vladne vire.

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğgan Foto: STA
Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğgan Foto: STA

NEW YORK > ZDA sicer od Turčije niso zahtevale točno določenega števila vojakov za zavarovanje meje s Sirijo, a Pentagon ocenjuje, da bo potrebnih 30.000 vojakov na turški strani za “širšo humanitarno misijo” za zavarovanje samo enega dela pa bi bilo potrebnih 10.000 ali več vojakov, piše časnik na svoji spletni strani.

A za zdaj ostaja nejasno, kako se bo Turčija odzvala. Turške oblasti naj bi se strinjale, da je strožji nadzor meje potreben in naj bi že začele izvajati ukrepe, a niso želele predlagati števila vojakov.

Washington zahteva, da Ankara IS prepreči tihotapljenje čez mejo, ključno pa naj bi bilo zaprtje meje za džihadiste med turškim mestom Kilis in sirskim Džarabulusom.

“Igra se je spremenila. Kar je dovolj, je dovolj. Mejo je treba zapreti,” Wall Street Journal navaja visokega predstavnika ameriške vlade. “Gre za mednarodno grožnjo, vse pa prihaja iz Sirije in prehaja čez turško ozemlje,” je dodal.

ZDA so Turčijo poleg tega opozorile, da bo lahko deležna neželenih posledic s strani evropskih držav, če ne bo zagotovila zaprtja meje in tujim borcem preprečila prostega prehajanja meje.

Ameriške in turške oblasti so se sicer po pisanju časnika, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, julija načeloma dogovorile o skupni operaciji na turško-sirski meji, a sestavljanje podrobnega načrta so ovirali pomisleki obeh strani. ZDA so pripravljene na zračne napade južno od meje, da bi podprle zmerne sirske upornike, a so načrt otežili ruski zračni napadi in kaotične razmere na bojišču.

Putin podpisal odlok o ekonomskih sankcijah proti Turčiji

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o uvedbi ekonomskih sankcij proti Turčiji. Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, te med drugim vključujejo prepoved uvoza nekaterih dobrin iz Turčije in zaposlovanja turških državljanov. Omejeno bo tudi poslovanje turških podjetij, ukinja se brezvizumski režim med državama.

Od 1. januarja prihodnje leto tako turški državljani ne bodo več mogli brez vizumov potovati v Rusijo, prav tako od tega datuma ruski delodajalci ne bodo več smeli podaljševati pogodb delavcem iz Turčije. Odlok prepoveduje oziroma omejuje pogodbe za podjetja v turški lasti.

Poleg tega Rusija prepoveduje čarterske polete med državama in prodajo turističnih aranžmajev v Turčiji.

Putin je ruski vladi po navedbah Tassa naložil, naj iz varnostnih razlogov poostri nadzor nad dejavnostmi turških letalskih prevoznikov v Rusiji ter zagotovi varnost prometa v pristaniščih na Črnem in Azovskem morju.

Gre za povračilne ukrepe Moskve, potem ko je Turčija na meji s Sirijo sestrelila rusko vojaško letalo.

V streljanju na jugovzhodu Turčije ubit vodilni kurdski odvetnik

V streljanju v mestu Diyarbakir na jugovzhodu Turčije je bil danes ubit vodilni kurdski odvetnik. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so Tahirja Elcija med novinarsko konferenco, na kateri je bilo tudi več deset aktivistov, neznani napadalci začeli streljati, policija pa je odgovorila z ognjem. V streljanju je bil ubit tudi policist.

Do streljanja je prišlo na zborovanju blizu mošeje v četrti Sur v Diyarbakirju med izjavo Elcija, ki je sicer bil vodja tamkajšnje odvetniške zbornice. Po navedbah zdravniških virov za AFP je umrl zaradi ran, ki jih je utrpel na glavi.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je bil v strelskem obračunu med napadalci in policijo ubit tudi policist, trije policisti in trije novinarji pa so bili ranjeni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po navedbah dpa med govorom v Balikesirju na zahodu Turčije v zvezi z dogodkom dejal, da je prišlo do strelskega obračuna med varnostnimi silami in prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK).

Elcija, zagovornika pravic kurdske skupnosti v Turčiji, so sicer oktobra aretirali zaradi domnevne “teroristične propagande”. V nekem intervjuju je namreč dejal, da PKK ni teroristična organizacija, med katere jo sicer poleg Turčije uvrščata še ZDA in EU. Do sojenja so ga spustili na prostost, grozilo pa mu je do sedem let zapora.

Po več turških mestih so zaradi uboja popoldne izbruhnili protesti. V Istanbulu se je zbralo več sto ljudi, ki so se na ulici Istiklal v evropskem delu mesta ubitega spomnili z minuto molka. Številni so vzklikali “Vsi smo Tahir Elci”, poroča AFP.

Policija je posredovala s solzivcem in vodnimi topovi, protestniki pa so odgovarjali: “Ne morete nas ubiti vseh” ter “Morilska država mora odgovarjati”. Protesti so potekali tudi v Diyarbakirju in prestolnici Ankara.

STA


Najbolj brano