Z uvedbo varčevalnih ukrepov v Grčiji za tretjino več samomorov

Število samomorov v Grčiji je po uvedbi varčevalnega programa junija 2011 poraslo za tretjino, so ugotovili ameriški in grški raziskovalci. V študiji so pregledali podatke o samomorih v minulih 30 letih, pri čemer so ugotovili, da so na samomorilnost vplivale tako ekonomske politike, kot tudi način, na katerega so bile posredovane javnosti.

PARIZ > Študija, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, ugotavlja, da je po uvedbi varčevalnih ukrepov v Grčiji število samomorov v primerjavi s prejšnjimi meseci poraslo za 35,7 odstotka. Ta porast je vztrajal tudi preostanek leta 2011, vrhunec pa je dosegel leta 2012, ki je zadnje leto študije.

Raziskovalci so v študiji uporabili podatke grškega statističnega urada o samomorih, upoštevali pa so tudi primere, pri katerih je verjetno šlo za samomore, a so jih, najverjetneje iz verskih razlogov, kategorizirali kot nesreče.

Število samomorov na mesečni ravni upadlo ob dobrih novicah

Študija je zajela obdobje od 1. januarja 1983 do decembra 2012. V tem obdobju si je glede na ugotovitve raziskovalcev življenje vzelo 11.505 ljudi v Grčiji, od tega 9079 moških in 2426 žensk.

Število samomorov so raziskovalci primerjali z 12 velikimi ekonomskimi dogodki v tistem obdobju. Ugotovili so, da je število samomorov na mesečni ravni upadlo ob dobrih novicah, na primer, ko so v Grčiji januarja 2002 uvedli evro. Takrat je prišlo do velikega, a kratkotrajnega 27,1-odstotnega upada števila samomorov med moškimi.

Samomori so nato oktobra 2008, ob nastopu krize, začeli naraščati. Med moškimi je bil mesečni porast takrat 13-odstoten. V letu 2011, ko je grška vlada uvedla varčevalni program, s katerimi si je zagotovila mednarodno pomoč, pa je število samomorov strmo naraslo.

Vpliv varčevalnih ukrepov na duševno zdravje

Glavni avtor študije, profesor epidemiologije z univerze v Pensilvaniji Charles Branas, je za AFP navedel, da je študija prinesla dve ključni ugotovitvi. Prva zadeva vpliv varčevalnih ukrepov na duševno zdravje in potrebo po pomoči ranljivim ljudem ob ekonomskih pretresih. Druga pa pomen komunikacije.

“Ugotovili smo, da so morda tako same ekonomske politike, kot tudi javno posredovanje teh politik (s strani vlade ali medijev), tiste, ki poganjajo spremembe v samomorilnosti,” je zapisal Branas.

Kot primer je navedel 30-odstotni kratkotrajni porast samomorov med moškimi aprila in maja 2012, ko se je na glavnem trgu v Atenah v odgovor na varčevalne ukrepe ubil nek upokojenec. O tem dogodku so mediji poročali množično in pogosto čustveno.

Podobna študija je leta 2013 v Španiji ugotovila, da je tam po začetku finančne krize leta 2008 število samomorov poraslo za osem odstotkov.

STA

---