EU 27 naprej enotno, a različno hitro in intenzivno

Evropski vrh je danes v Rimu obeležil 60. rojstni dan EU, ki se sooča z ločitvijo od Velike Britanije in drugimi izzivi brez primere. Voditelji so sprejeli rimsko izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo šli naprej enotno in v isto smer, a po potrebi različno hitro in intenzivno. Izpostavili so ponos ob dosežkih in opozorili, da EU ni samoumevna.

RIM > Rimska izjava se začne z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene unije, ki je vstala iz pepela dveh svetovnih vojn. Njen duh pa po navedbah evropskih virov najbolje ponazarjajo sklepne besede: “Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost.”

Kljub resnosti položaja v strahu pred vzponom evroskepticizma na bližajočih se volitvah v ključnih članicah, Franciji, Nemčiji in Italiji, v izjavi ni zelo oprijemljive vizije za naprej. Ambicija je skromna - posredovati sporočilo enotnosti.

“Enotnost je tako nujnost kot naša svobodna izbira,” piše v rimski izjavi. Globalna dinamika bi posamezno članico odrinila na rob. Skupaj imamo najboljšo možnost za vpliv v svetu ter za obrambo skupnih interesov in vrednot, so izpostavili voditelji.

A tudi to ambicijo, posredovati sporočilo enotnosti, sta postavili pod vprašaj Poljska in Grčija, ki sta si izborili nekatere popravke in na koncu izjavo podprli, a pustili grenak občutek, da se lahko v prihodnje pričakuje še več delitev na oseh jug in sever ter vzhod in zahod.

Poljska premierka Beata Szydlo, ki si je prizadevala zlasti za čim ohlapnejšo opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, je v Rimu priredila majhen šov. Tik pred podpisom rimske izjave je za hip oklevala in hudomušno pogledala naokoli, nato pa izjavo vendarle podpisala.

Voditelji so v izjavi izpostavili pomen miru, svobode, demokracije, človekovih pravic in vladavine prava na stari celini v minulih 60 letih, na zahtevo Grčije pa tudi, da unija ni le velika gospodarska sila, temveč se ponaša tudi z neprimerljivo ravnijo socialne zaščite.

V izjavi, v kateri ločitev od Velike Britanije ni izrecno omenjena, so voditelji izpostavili tudi, da se unija sooča z globalnimi in domačimi izzivi brez primere, med katerimi so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski, protekcionizem ter socialne in gospodarske neenakosti.

Nasploh je bilo danes v Rimu zelo očitno dejstvo, da nihče ni izrecno omenjal Velike Britanije, ki je z odločitvijo o izstopu postavila pod vprašaj ves evropski projekt. To je prvo dejanje razgradnje unije v njeni zgodovini.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri”. Ob tem so zatrdile, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.

Voditelji so se v rimski izjavi zavezali, da bodo v desetih letih zagotovili varno, konkurenčno in socialno odgovorno Evropo, ki bo igrala ključno vlogo v svetu. Da bodo evropskim državljanom zagotovili nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter gospodarsko rast.

Slovesnost se je začela z zvoki Beethovnove Ode radosti, himne EU. Gostitelj, italijanski premier Paolo Gentiloni je govoril o močnih čustvih, ko so spet vsi zbrani v dvorani, kjer so pred natanko šestimi desetletji podpisali pravni temelj sodobne unije, rimski pogodbi.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je izpostavil “preprosto resnico, da nič v našem življenju ni samoumevno”. Ne gre za slogane in postopke, unija je jamstvo, da svoboda, demokracija in neodvisnost niso naše sanje, ampak realnost, je poudaril.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je rimsko izjavo podpisal z istim pisalom, s katerim je Luksemburg pred 60 leti podpisal rimsko pogodbo, pa je poudaril, da moramo biti bolj ponosni na Evropo.

Cerar: V Evropi ne sme prevladati strah

V Evropi kljub resnim izzivom ne sme prevladati strah pred populizmom in protekcionizmom. Ne smemo dovoliti, da bi nas strah zavrl v iskanju priložnosti za mlade in za razvoj, je opozoril slovenski premier Miro Cerar.

Rimska izjava po njegovi oceni verjetno ni dovolj ambiciozna, je pa izraz realnosti. Po eni strani izraža zavedanje, da je Evropa v 60 letih postala zgodba o uspehu. Obenem pa izraža zavedanje, da je EU na pomembni prelomnici, ko bo šla naprej ali pa je ne bo več.

O položaju Slovenije z vidika koncepta Evrope več hitrosti je Cerar znova izpostavil, da je Slovenija med najbolj integriranimi državami - je članica območja evra in schengna, poleg tega si prizadeva za vse tiste skupne vrednote in prakse, ki povezujejo najbolj povezane.

Več območij v središču Rima, zlasti območje okoli Kapitolskega griča, kjer poteka slovesnost, je popolnoma zaprtih za javnost. Zaprte so tudi številne turistične znamenitosti. Domačini pravijo, da tako praznega tega dela Rima še niso in verjetno ne bodo več videli.

Gostitelji so močno okrepili navzočnost policistov in video nadzor okoli Kapitolskega griča. Močni varnostni ukrepi so bili predvideni od začetka, zlasti zaradi načrtovanega shoda proti uniji, a po terorističnem napadu v Londonu so jih še okrepili.

Demonstracije v Rimu

Ob današnjem vrhu EU v Rimu potekajo demonstracije zagovornikov Evropske unije. Gre za dva shoda, ki naj bi se popoldne združila pred Kolosejem. Za popoldne so v italijanski prestolnici napovedani tudi protesti nasprotnikov unije. Demonstracije v podporo uniji danes potekajo tudi na Poljskem in v Nemčiji ter v Veliki Britaniji.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, se je v središču Rima po podatkih policije zbralo približno 8000 privržencev unije z zastavicami EU v rokah. Na tako imenovanem pohodu za Evropo so med drugim pozivali k novemu zagonu v EU. Demonstracij so se udeležili tudi številni migranti, med drugim s transparenti Evropa za vse.

Organizatorji shoda, evropski federalisti, so evropske voditelje pozvali k večji enotnosti. “Evropskemu projektu, ki nam je prinesel mir in blaginjo, grozi, da bo propadel. Številne skupine govorijo, da je njihov narod vreden več, se zapirajo pred sosedi ter zaničujejo idejo svobodne in demokratične družbe. Čas želijo zavrteti nazaj, tega ne bomo gledali križem rok,” so zapisali organizatorji po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Drugi shod, ki so se ga udeležili tudi levičarski aktivisti, člani sindikatov ter nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, je pot začel v večkulturni rimski četrti Esquilino in se prav tako podal proti Koloseju. Udeležilo se ga je približno 3000 ljudi.

V Rimu je sicer za danes napovedanih šest shodov oziroma protestov tako v podporo kot tudi proti Evropski uniji, ki naj bi se jih udeležilo skupno približno 25.000 ljudi. Gostitelji se še posebej bojijo, da bi proteste proti uniji izkoristili skrajneži in nasilneži.

Po poročanju dpa je policija davi izvedla več kot 1500 kontrol. Med drugim so ustavili dostavni avtomobil s ščiti in čeladami, policija pa je med drugim zasegla plinske maske, železne palice, nože in bodečo žico.

Demonstracije v podporo uniji danes potekajo tudi v Nemčiji. V nemški prestolnici se je shoda za združeno in svobodno Evropo udeležilo okoli 4000 ljudi, ki so protestirali proti vrnitvi nacionalizma, konfrontacije in zapiranja vase. V Düsseldorfu se je zbralo okoli tisoč ljudi.

V romunski prestolnici Bukarešta so demonstranti v čast EU izpustili v zrak modre balone.

V Varšavi je na shodu pod naslovom Pohod za Evropo: Ljubim te, Evropa več tisoč demonstrantov pelo Odo radosti, himno EU, ter vihtelo zastave Poljske in unije. K demonstracijam so pozvale nevladne organizacije ter do vlade kritičen časnik Gazeta Wyborcza.

Demonstracije v podporo uniji so le nekaj dni pred načrtovanim začetkom postopkom izstopa iz EU potekale tudi v Londonu. Na pohodu od Hyde parka do britanskega parlamenta se je po navedbah organizatorjev zbralo približno 80.000 ljudi.

STA

---