Vrh EU: Kaos na naših zunanjih mejah se mora končati

Voditelji članic EU so se na izrednem sestanku v Bruslju strinjali o pomenu krepitve nadzora na zunanji meji in finančne pomoči pri soočanju z begunsko krizo znotraj in zunaj unije. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je izpostavil, da je igre medsebojnega obtoževanja konec ter da je razprava temeljila na dejstvih, ne čustvih.

Očitno je, da največji val beguncev in migrantov šele prihaja. 
Zato je treba popraviti politiko odprtih vrat in oken. Osredotočiti se je treba na ustrezno zaščito zunanje meje in 
pomoč beguncem in državam v naši soseščini, je izpostavil 
Donald  Tusk. Foto: STA
Očitno je, da največji val beguncev in migrantov šele prihaja. Zato je treba popraviti politiko odprtih vrat in oken. Osredotočiti se je treba na ustrezno zaščito zunanje meje in pomoč beguncem in državam v naši soseščini, je izpostavil Donald Tusk. Foto: STA

BRUSELJ > Evropa lahko le iz Sirije pričakuje milijone beguncev. Očitno je, da največji val beguncev in migrantov šele prihaja. Zato je treba popraviti politiko odprtih vrat in oken. Osredotočiti se je treba na ustrezno zaščito zunanje meje in pomoč beguncem in državam v naši soseščini, je izpostavil Donald Tusk.

V tem duhu so se voditelji odločili za okrepitev pomoči Libanonu, Jordaniji in Turčiji ter drugim državam v regiji. V zameno za krepitev sodelovanja bo unija tem državam namenila več podpore.

“Najmanj dodatna milijarda evrov bo mobilizirana v pomoč beguncem v regiji preko Visokega komisariata ZN za begunce in Svetovnega programa za hrano,” je izpostavil Tusk.

Hotspots v Grčiji in Italiji

Dogovorili so se tudi za podporo državam Zahodnega Balkana pri soočanju z begunskimi tokovi. O tem bo konkretneje govora na konferenci o balkanski poti, ki bo 8. oktobra.

Voditelji so se po Tuskovih besedah dogovorili tudi, da se “trenutni kaos na naših zunanjih mejah mora končati”. Ustrezno upravljanje in nadzor naših zunanjih mej je naša skupna odgovornost, ne bi bilo pošteno vse breme naprtiti Grčiji in Italiji, je poudaril.

Napredek je dosežen glede vprašanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih “hotspots”, ki se je zdelo še pred nekaj dnevi zelo sporno. Voditelji so se v duhu dobrega sodelovanja dogovorili, da bodo te točke vzpostavljene do konca novembra, je izpostavil Tusk.

Središča za sprejem in registracijo beguncev v sodelovanju evropskih agencij in nacionalnih oblasti so po neuradnih informacijah še vedno predvidena le v Grčiji in Italiji ter pogoj za začetek izvajanja sheme za premestitev beguncev iz teh dveh držav v druge članice unije.

Turčija bi vzpostavila 80-kilometrsko varno območje

Za učinkovito soočenje z dramatično situacijo na zunanji meji in krepitev nadzora na tej meji so voditelji podprli tudi krepitev evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in evropskega policijskega urada Europol.

Z namenom izboljšanja zaščite zunanje meje so se voditelji dogovorili tudi za krepitev dialoga s Turčijo na vseh ravneh, tudi v okviru obiska turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana 5. oktobra v Bruslju. Cilj je okrepiti sodelovanje pri preprečevanju in upravljanju migracijskih tokov.

Turčija je po Tuskovih besedah predlagala vzpostavitev 80-kilometrskega varnega območja, ki naj bi ga vojaško nadzorovali evropska in ameriška stran v zraku in na tleh, a unija je do tega predloga zadržana.

Neuradno se omenja možnost, da bi lahko unija Turčiji v zameno za zaostritev nadzora na meji ponudila vizumsko liberalizacijo.

Uporaba Frontexovih sil za hitro posredovanje na turško-grški meji je po neuradnih informacijah malo verjetna, saj ta ukrep, ki je bil prvič in doslej edinkrat uporabljen leta 2010 prav tako na turško-grški meji, takrat ni deloval.

Tudi ideja o vzpostavitvi sistema evropske mejne in obalne straže, ki naj bi jo komisija predlagala decembra, je še v povojih. Tusk ni želel konkretno opredeliti možnosti za zagon tega projekta, poudaril je le, da je zaznal premik v razmišljanju o zunanjih mejah.

Tusk: Ne moremo več delovati kot doslej

Predsednik Evropskega sveta je po vrhu znova izpostavil, da ti ukrepi ne bodo končali krize, so pa nujni koraki v pravi smeri. “Danes smo se strinjali, da ne moremo več delovati kot doslej. Brez spremembe paradigme bo schengensko območje obstajalo le v teoriji,” je posvaril Tusk.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ocenil, da je zasedanje potekalo v precej boljšem vzdušju, kot je pričakoval, ter sestanek opisal kot “odličen”.

Tusk se je strinjal. Nihče ni nikogar obtoževal, čeprav so nekatera vprašanja še vedno sporna in čeprav je bila komunikacija med madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom energična, je ponazoril.

“To je bil precej simboličen trenutek. Prepričan sem, da je igre medsebojnega obtoževanja konec,”je sklenil Tusk.

STA


Najbolj brano