Cipras: Ljudje morajo povedati svoje mnenje

Izid grškega referenduma o mednarodni pomoči bo imel tudi notranjepolitične posledice. Premier Aleksis Cipras je dal vedeti, da bo, če bodo Grki na referendumu potrdili pogoje pomoči, odstopil. Po drugi strani opozicija opozarja, da bi zavrnitev programa pomoči za Grčijo pomenila katastrofo.

Aleksis Cipras
Aleksis Cipras 

ATENE > Grki bodo v nedeljo odločali, ali naj sprejmejo pomoč in z njo še dodatne varčevalne ukrepe ali naj vse skupaj zavrnejo. “Ljudje morajo povedati svoje mnenje,” odločitev za referendum utemeljujeta premier Aleksis Cipras in njegov finančni minister Janis Varufakis.

Medtem ko so v vladajoči Sirizi prepričani, da je treba pogoje, ki jih Grčiji postavljajo mednarodni posojilodajalci, zavrniti, v največji opozicijski stranki, konservativni Novi demokraciji premierja označujejo za neodgovornega.

Grška vlada volivce pred glasovanjem opominja na posledice, ki so jih že utrpeli zaradi strogega varčevanja po nareku mednarodnih posojilodajalcev. Na vladni spletni strani, posvečeni referendumu, je zapisano, da se je v Grčiji po letu 2010 število samomorov povečalo za tretjino, depresije je za 270 odstotkov več, poltretji milijon Grkov pa je brez zdravstvenega zavarovanja. Dohodki povprečnega gospodinjstva so se v zadnjih petih letih zmanjšali za 30 odstotkov, pokojnine pa za 45 odstotkov.

Pomembno vlogo igra grška državna televizija ERT

“Po petih mesecih pogajanj (...) je bila Grčija postavljena pred ultimat, katerega predmet sta bila grška demokracija in grški narod,” je še zapisano na spletni strani.

Po drugi strani nekdanji premier George Papandreu iz socialistične stranke Pasok opozarja, da sedanja vlada državo pelje po skrajno nevarni poti naravnost v katastrofo.

Opozicija kampanjo gradi predvsem na opozarjanju, da bi ne pogojem pomoči pomenil, da se Grčija poslavlja od evra in Evrope, česar pa si večina Grkov ne želi.

Grška javnost je - podobno kot mediji - razdeljena. Del Grkov je prepričan, da obubožani in od krize utrujeni ljudje ne prenesejo še dodatnega zategovanja pasu, zato se je treba upreti. Drugi pa se bojijo, da se bodo razmere, če bodo pogoje pomoči zavrnili, le še poslabšale, da se bo Grčija odmaknila od Evrope in se - ne le geografsko, ampak tudi politično - umestila na Balkan.

Še največ pa je takšnih, ki so jezni na vse, na sedanjo Ciprasovo in tudi prejšnjo vlado, ki jo je vodila konservativna Nova demokracija. “Naj gredo vsi k vragu,” je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal upokojenec, ki je pred banko v Solunu v sredo čakal, da dvigne 120 evrov pokojnine.

Pomembno vlogo igra grška državna televizija ERT, ki je po dveletnem molku - prejšnja vlada jo je ukinila zaradi varčevanja - pred kratkim znova začela oddajati. Kot piše piše nemška tiskovna agencija dpa, je ERT postala pomembno orodje za seznanjanje javnosti s stališči vlade oziroma vladajoče stranke Siriza.

Predčasne volitve?

Premier Cipras je dal vedeti, da se bo po referendumu, če bodo volilci potrdili pogoje pomoči, umaknil. Tudi večina opazovalcev je prepričanih, da mu drugega niti ne bo preostalo, čeprav Siriza, ki je na volitvah januarja prepričljivo zmagala, še vedno uživa veliko podporo javnosti.

Če bo Cipras odstopil, po mnenju strokovnjakov, ki jih navaja dpa, obstajata dve možnosti. Prva je oblikovanje vlade narodne enotnosti s podporo proevropskih Nove demokracije ter strank Potami in Pasok. Takšna vlada bi - s podporo nekaterih zmernejših poslancev Sirize - v parlamentu imela zadostno večino za sprejetje reform. Nato bi lahko sledile predčasne volitve, a verjetno ne pred koncem poletja.

Druga možnost bi bile predčasne volitve, ki bi jih izvedli v roku 30 dni od izdaje predsednikovega odloka.

Nekateri v Sirizi sicer, kot je danes poročal Financial Times, trdijo, da Cipras v primeru svojega poraza ne bo odstopil, temveč se bo odpravil v Bruselj in posojilodajalcem povedal, da sprejema pogoje, ki jih je doslej zavračal.

Politični poznavalci pa opozarjajo tudi, da bo referendum še dodatno polariziral grško družbo ter poglobil razlike. “To je škodljivo za družbo. Grčija je v zgodovini že plačala veliko ceno zaradi delitev,” je za dpa dejal Tans Dokos iz think-tanka Eliamep.

STA


Najbolj brano