VS ZN danes o resoluciji glede sestrelitve malezijskega letala

Varnostni svet ZN bo danes razpravljal o predlogu avstralske resolucije, ki zahteva prekinitev vseh sovražnosti in neoviran dostop do prizorišča sestrelitve malezijskega potniškega letala v Ukrajini.Vse akterje v regiji poziva, naj sodelujejo v mednarodni preiskavi.

NEW YORK > Predlog resolucije najostreje obsoja dejanje, ki je povzročilo zrušitev letala in zahteva od vseh oboroženih skupin, da se vzdržijo dejanj, ki ogrožajo nedotakljivost prizorišča tragedije. Zahteva se takojšen, neoviran in varen dostop preiskovalcem.

Predlog resolucije poziva vse države, naj spoštujejo varnostna pravila mednarodnega civilnega letalstva, da se podobne tragedije ne ponovijo. Od držav in nevladnih dejavnikov pa predlog resolucije zahteva, da se vzdržijo nasilja proti civilnemu letalstvu.

Kerry za sestrelitev letala obtožil proruske separatiste

Zasedanje Varnostnega sveta je predvideno ob 21. uri po srednjeevropskem času. Za zdaj ni jasno, kako se bo obnašala Rusija, ki lahko kot stalna članica Varnostnega sveta vloži veto ali pa morda zahteva le popravke predlaganega besedila.

Predsednik Francije Francois Hollande in premierja Velike Britanije David Cameron ter Nemčije Angela Merkel so se v telefonskem pogovoru v nedeljo strinjali, da bodo nove sankcije potrebne, če Rusija ne pritisne na separatiste.

Civilno potniško letalo družbe Malaysia Airlines let MH 17 na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur je v četrtek nad ozemljem pod nadzorom proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine na višini približno 10.000 metrov zadela raketa zemlja-zrak. Umrlo je 198 ljudi na krovu.

Ameriški državni sekretar John Kerry je v nedeljo na ameriških televizijah dejal, da naj bi letalo sestrelili proruski separatisti, sistem za sestrelitev pa da so dobili od Rusije.

Komentarji v ZDA

Med žrtvami je bilo tudi 28 Avstralcev in premier Tony Abbott je v nedeljo poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina. Podrobnosti pogovora ni razkril, le to, da naj bi mu Putin povedal vse, kar je bilo potrebno, oziroma kar je želel od njega slišati, sedaj pa pričakuje, da bo to, kar je obljubil, tudi storil.

Na Putina so konec tedna osebno po telefonu pritiskali tudi premier Nizozemske Mark Rutte, ki je izgubil 193 državljanov, Cameron in Hollande. Rutte je povedal, da mu je Putin obljubil pomoč pri dostopu preiskovalcev do prizorišča in s črnimi skrinjicami.

Abbott in Rutte sta ogorčena nad tem, kako separatisti postopajo s prizoriščem tragedije, še posebej s trupli. Ta so naložili v vlakovne vagone hladilnike.

Zjutraj po srednjeevropskem času je Abbott govoril tudi s predsednikom ZDA Barackom Obamo. Strinjala sta se, da je potrebna hitra, celovita, neovirana in pregledna mednarodna preiskava, ter da mora Rusija uporabiti svoj izjemen vpliv na separatiste, da sodelujejo s preiskovalci.

Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti v predstavniškem domu kongresa ZDA republikanec iz Michigana Mike Rogers je na televiziji ABC pozval k ostrim evropskim sankcijam proti Rusiji.

Demokratska senatorka iz Kalifornije Dianne Feinstein je na televiziji CNN menila, da mora Evropa stopiti skupaj in reči, da je tega sedaj dovolj. Tudi Kerry je dejal, da bi bilo zelo v pomoč, če bi se nekatere evropske države, ki se doslej niso želele pridružiti ostrejšim sankcijam proti Rusiji, sedaj pridružile tem prizadevanjem.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji demokrata Jimmyja Carterja Zbigniew Brzezinski je Evropo pozval, naj se postavi proti Putinu, ali pa bo postala ruski satelit.

“To je tako tragično, boleče, okrutno in nepotrebno dejanje, da so se začeli premikati tudi Evropejci. Merklova mora sprejeti dejstvo, da je bil njen predhodnik eden od avtorjev evropske odvisnosti od ruske energije. Hollande mora spoznati, da sedaj ni čas za pošiljanje sodobne oborožitve v Rusijo. Cameron pa se mora soočiti z dejstvom, da London postaja Las Vegas za ruske finančen transakcije, ki služijo same sebi,” je povedal Brzezinski.

STA

---