V poskusu udara v Turčiji ubitih najmanj 260 ljudi, več kot 2800 aretiranih

V poskusu vojaškega udara v Turčiji je umrlo najmanj 265 ljudi, 1440 je ranjenih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Turke pozval, naj ostanejo na ulicah in opozoril na možnost novih napetosti. Oblasti so prijele 2839 pripadnikov vojske. Razmere v Turčiji se umirjajo, svet poskus vojaškega udara ostro obsoja.

CARIGRAD > Razmere v Turčiji se po spodletelem vojaškem udaru umirjajo. Iz sveta se medtem vrstijo številne obsodbe udara in pohvale turškemu ljudstvu, ki je v odzivu nanj po besedah svetovnih voditeljev pokazalo močno željo po demokraciji. Voditelji in organizacije pozivajo, naj v luči demokracije potekajo tudi nadaljnji postopki zoper organizatorje udara.

Streljanja ni več slišati

Streljanja na turških ulicah ni več slišati, se pa mnogi sprašujejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Na ulicah še vedno ostaja precej ljudi, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan državljane k temu pozval prek SMS sporočil.

Turški premier Binali Yildirim je okoli poldneva sporočil, da so razmere v državi povsem pod nadzorom, za poskus vojaškega udara pa je obtožil podpornike verskega voditelja Fehtullaha Gulena, ki je v ZDA. Povedal je, da je bilo v poskusu vojaškega udara ubitih 265 ljudi, 1440 je ranjenih. Zaradi suma vpletenosti so prijeli 2839 vojakov, med njimi tudi pet generalov in 29 polkovnikov. Med ubitimi je 161 policistov in civilistov ter 104 pučistov.

Del vojske, ki je sodeloval v udaru, je v petek zvečer zasedel nekatere strateške točke v Istanbulu, napadali so tudi cilje v Ankari. Napade so izvajali tudi s pomočjo zaseženih helikopterjev in letal. Ljudje so sledili Erdoganovemu pozivu in odšli na ulice, kjer so s spontanim uporom proti sodelujočim v udaru pripomogli k njihovemu neuspehu.

Osem domnevnih pučistov prebegnilo v Grčijo, nasprotniki vlade zavzeli fregato

Osem domnevnih pučistov je po spodletelem poskusu udara s helikopterjem prebegnilo v Grčijo, kjer so jih aretirali. Vseh osem je zaprosilo za politični azil. Turške oblasti so že zahtevale njihovo izročitev, kar bodo grške oblasti po lastnih navedbah tudi storile.

Grški vojaški vir pa je sporočil, da je vladi nasprotujoča skupina Turkov zavzela fregato v turški pomorski bazi Golcuk, pri čemer je za talce vzela poveljstvo flote. Vsa plovila so se nato vrnila v bazo, izginil pa je poveljnik flote admiral Veysel Kösele.

Morda ponovna uvedba smrtne kazni

Yildirim je napovedal, da bodo pučistom sodili zaradi izdaje. Dejal je tudi, da bo parlament v soboto govoril o ukrepih za preprečitev podobnih incidentov, med njimi tudi o pravnih ukrepih. Po navedbah tujih medijev naj bi govorili tudi o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni. Amnesty International je Turčijo že pozval, naj smrtne kazni ne uvede.

Razrešili več kot 2700 sodnikov

Najvišje pravosodno telo v Turčiji HSYK je zaradi sumov sodelovanja pri pripravi udara razrešilo 2745 sodnikov, je poročala turška državna tiskovna agencija Anadolu. Razrešenih je bilo tudi pet članov Visokega sveta sodnikov in tožilcev HSYK. Najmanj deset članov sveta so tudi aretirali. Kot najvišjega predstavnika sodstva so prijeli tudi ustavnega sodnika Alparslana Altana.

Turčija očita ZDA, da nočejo izročiti Gulena

Ob očitkih o krivdi Gulena je Ankara s prstom pokazala tudi na ZDA, ki da verskega voditelja nočejo izročiti. Ameriški državni sekretar John Kerry je v odzivu dejal, da bodo ZDA sodelovale v turški preiskavi spodletelega udara. Ankaro je povabil, naj z njimi deli dokaze zoper Gulena. Kot je dejal, Washington še ni prejel uradnega poziva za Gulenovo izročitev.

Ta živi v mestecu v ameriški zvezni državi Pensilvanija in je v izjavi za javnost vse očitke že zavrnil. Zagotovil je, da z udarom nima nič in ga je obsodil. Dodal je, da se oblast osvaja s svobodnimi in poštenimi volitvami, ne pa s silo.

Svet obsoja poskus vojaškega udara

Kerry se je pridružil svetovnim voditeljem, ki so obsodili poskus udara. Pozdravili so odpor ljudstva proti pučistom in pozvali, naj nadaljnji postopki zoper organizatorje udara potekajo v skladu z demokracijo in spoštovanjem človekovih pravic. Nekatere države so sprejele tudi posebne ukrepe za varnost svojih državljanov.

ZDA so zaradi negotove situacije odpovedale vse lete v Turčijo in prepovedale vse lete iz Turčije v ZDA, ruski predsednik Vladimir Putin pa je pristojnim službam odredil, naj ruskim državljanom pomagajo pri vrnitvi s počitnic v Turčiji.

Letalska družba Turkish Airlines je medtem sporočila, da znova leti po običajnih voznih redih. Turške oblasti so za tankerje znova odprle tudi morsko ožino Bospor. Pred tem iz varnostnih razlogov plovba skoznjo zanje namreč ni bila dovoljena.

Zaprt je bil tudi turški zračni prostor, zaradi česar je ameriška vojska ustavila letalske napade na položaje skrajne skupine Islamska država v Siriji in Iraku iz oporišča Incirlik na jugu Turčije.

Poskus vojaškega prevrata je ostro obsodila tudi Slovenija, ki je ob tem prav tako izpostavila nujnost spoštovanja in zagotavljanja vladavine prava in človekovih pravic pri uveljavljanju legitimne oblasti turške vlade.

Slovensko zunanje ministrstvo odsvetuje potovanje v Turčijo

Zaradi negotovih razmer v Turčiji slovensko zunanje ministrstvo po besedah vodje konzularne službe Andreja Štera začasno odsvetuje potovanje v Turčijo. Je pa v tej državi na počitnicah več sto Slovencev. Samo v soboto je z brniškega letališča v Antalyo odletelo 127 potnikov, odpovedalo jih je 18, iz Turčije pa se je vrnilo 140.

Kakšne bodo posledice poskusa udara, si analitiki niso enotni. Takšnega mnenja je tudi politolog Boštjan Udovič z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki je dejal, da je posledice trenutno zelo težko napovedati, so pa trenutne razmere izredno nevarne za destabilizacijo regije.

STA

Preberite še:

Erjavec: Poskus vojaškega udara v Turčiji je resna varnostna grožnja

Zunanje ministrstvo začasno odsvetuje potovanja v Turčijo

---