V ospredju konference o zahodnem Balkanu na Dunaju begunska kriza

Na Dunaju bo v četrtek konferenca o zahodnem Balkanu, ki se je bo udeležilo več kot 30 državnikov z zahodnega Balkana, članic EU, med njimi Slovenije, in Bruslja. Čeprav je bilo sprva predvideno, da bodo v ospredju približevanje regije EU ter čezmejni infrastrukturni in energetski projekti, bodo na Dunaju največ govorili o begunski krizi.

DUNAJ > Konferenca je del berlinskega procesa, ki se je začel lani na pobudo nemške kanclerke Angele Merkel s ciljem spodbuditi evropsko integracijo šestih držav zahodnega Balkana.

Na srečanju pričakujejo vseh šest premierjev držav zahodnega Balkana - albanskega Edija Ramo, srbskega Aleksandra Vučića, Denisa Zvizdića iz BiH, črnogorskega Mila Đukanovića, makedonskega Nikolo Gruevskega in kosovskega Iso Mustafo.

Konferenco skupaj organizirata Merklova in avstrijski kancler Werner Faymann, na njej pa bo sodeloval tudi italijanski premier Matteo Renzi. Evropsko unijo bosta zastopala njena visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini ter evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn.

Za Slovenijo in Hrvaško Cerar in Milanović

Slovenijo in Hrvaško, ki sta članici EU ter veljata za vezna člena med unijo in državami zahodnega Balkana, bosta predstavljala premierja Miro Cerar in Zoran Milanović, ki bosta tokrat prvič po izbruhu arbitražne afere med državama sodelovala na istem srečanju.

Medtem ko rešitve vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško zaradi arbitražnega spora za zdaj ni na vidiku, naj bi Črna gora in BiH v sredo ob robu dunajske konference podpisala sporazum o meji. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina bo to prvi sporazum o meji med BiH in katero od njenih sosed.

Težave na področju vladavine prava in boja proti korupciji

Gostitelj konference Faymann je napovedal, da namerava države Zahodnega Balkana spodbuditi na njihovi poti v EU, jih pohvaliti za dosedanje reforme ter jih obenem opozoriti na težave, ki ostajajo, še posebej na področju vladavine prava in boja proti korupciji. Kot je poudaril, je evropska perspektiva za zahodni Balkan izredno pomembna.

Med državami v regiji je na poti v unijo najbolj napredovala Črna gora, ki je v pristopnih pogajanjih z unijo. Srbija je pristopne pogovore z unijo formalno začela, a še čaka na odprtje prvih poglavij. Eden od pogojev za to je normalizacija odnosov s Kosovom, ki z unijo edini še ni v nobenem pogodbenem razmerju.

Makedonija ima že celo desetletje status kandidatke za članstvo, a začetek pristopnih pogajanj z EU ovira spor z Grčijo glede imena države. Na začetek pogajanj čaka tudi Albanija, ki je prav tako že kandidatka za članstvo.

BiH je potencialna kandidatka za članstvo v EU od leta 2003. Leta 2008 je podpisala sporazum o pridruževanju in stabilizaciji, ki je stopil v veljavo junija letos.

Na programu konference so pogovori o prometni infrastrukturi in povezanosti, o problemu brezposelnosti ter podpis več dvostranskih sporazumov.

Cerar o tematiki mladih in izobraževanja

Po napovedih kabineta premierja Cerarja bo predsednik vlade sodeloval v okviru tematike mladih in izobraževanja, pri čemer bo izpostavil pomen podpore mladim, kar je v skladu s pobudami, ki jih je Slovenija že sprožila v okviru Brdo procesa.

Slovenija se bo zavzela za več konkretnejših povezovanj med izobraževalnimi institucijami EU in držav Zahodnega Balkana. Udeleženci bodo tudi podpisali skupno deklaracijo o ustanovitvi urada Zahodnega Balkana za sodelovanje mladih v regiji.

V ospredju konference migrantska kriza

Vse teme konference bo najverjetneje zasenčila največja migrantska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, s katero se sooča tako EU kot nekatere države Zahodnega Balkana, predvsem Makedonija in Srbija.

Ti dve državi sta na udaru, ker ležita na tako imenovani balkanski poti, kamor se je iz Sredozemlja v zadnjem času preusmeril val beguncev. V Makedonijo in Srbijo tako vsak dan pride na tisoče beguncev, namenjenih naprej v EU. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v ponedeljek v Skopju dejal, da so države zahodnega Balkana “preplavljene, preobremenjene in prepuščene same sebi”.

Iz Srbije se val beguncev steka na Madžarsko. A ker ta na meji s Srbijo gradi ograjo, ki naj bi bila dokončana 31. avgusta, je pričakovati, da se bo po zaprtju madžarsko-srbske meje tok beguncev preusmeril proti Hrvaški in naprej proti Sloveniji.

Prva destinacija prosilcev azila v Evropi je Nemčija, ki letos pričakuje 800.000 prošenj za azil. Migranti povečini prihajajo s konfliktnega območja v Siriji, pa tudi iz držav, kjer ni vojaškega konflikta, denimo iz Albanije, Srbije in Kosova.

Berlin napoveduje, da bodo velik delež prosilcev za azil z zahodnega Balkana deportirali, saj gre za države, ki si želijo približevanja EU in jih že zaradi tega ne morejo več obravnavati kot nevarne države.

Merklova in Hollande za enotni sistem glede pravice do azila

Nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Francois Hollande sta v ponedeljek v Berlinu pozvala k enotnemu odzivu na begunsko krizo. Zavzela sta se za vzpostavitev enotnega sistema glede pravice do azila.

Poleg srečanja premierjev bo na Dunaju ločeno potekalo srečanje zunanjih ministrov, ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Ministri naj bi govorili o regionalnem sodelovanju, izzivih, povezanih z begunskim vprašanjem, medverskem dialogu in ekstremizmu.

Ministri za gospodarstvo, med njimi Zdravko Počivalšek, pa bodo na vzporednem srečanju razpravljali o ekonomski prosperiteti in povezovanju, vključno z infrastrukturo in energijo, ter poklicnem izobraževanju.

Na predvečer konference bo ob dvostranskih srečanjih v avstrijski prestolnici potekala nogometna tekma med “nogometnim klubom EU”, v katerem bosta po napovedih tudi Cerar in Počivalšek, ter “nogometnim klubom prihodnjih članic EU”, v katerem bodo med drugim Rama, Vučić in Thaci.

STA

---