V Zagrebu danes praznuje najstarejše slovensko društvo v Evropi

Člani Slovenskega doma v Zagrebu bodo drevi praznovali 85. obletnico ustanovitve kulturnega društva slovenske skupnosti v hrvaški prestolnici. Predsednik Slovenskega doma Darko Šonc je povedal, da imajo zagrebški Slovenci najstarejše delujoče slovensko kulturno društvo v Evropi.

ZAGREB > Slovenci v Zagrebu se danes spominjajo 2. novembra 1929, ko je bila ustanovljena Slovenska knjižnica in čitalnica, iz katere se je razvilo današnje Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Pobudnik je bil takratni profesor na veterinarski fakulteti v Zagrebu Fran Zavrnik.

Pred tem je bilo od leta 1908, ko je bilo ustanovljeno Slovensko društvo Lipa, več poskusov povezati Slovence v Zagrebu z namenom ohraniti slovensko identiteto, samozavest, jezik in kulturno dediščino.

Najhujši časi med drugo svetovno vojno

“Mi delujemo neprekinjeno. Trdim, da smo najstarejše slovensko društvo v Evropi. Ni starejšega, ki bi delovalo kontinuirano. To je moja stara trditev na podlagi dejstev in zaenkrat je ni nihče zanikal. Preživeli smo pet političnih sistemov,” je poudaril dolgoletni predsednik Slovenskega doma, eden najbolj dejavnih Slovencev na Hrvaškem Darko Šonc.

Spomnil je, da so bili najhujši časi za Slovence med drugo svetovno vojno, ko so ustaške oblasti prepovedale delovanje društva. Zagrebški Slovenci so štiri leta delovali mimo zakonov in so pomagali rojakom, ki so bili izgnani iz Slovenije.

Na Hrvaškem danes nekaj več kot 10.000 Slovencev

Prelomnica je bilo leto 1991, ko so se Slovenci začeli organizirati v društva na vseh koncih Hrvaške, in danes deluje 16 slovenskih društev. Obenem se je število Slovencev na Hrvaškem znižalo na nekaj več kot 10.000, kar je za polovico manj kot leta 1991.

Zagrebško društvo šteje največ članov, približno 800. Ima več ljubiteljskih skupin, kot sta pevski zbor in kreativna delavnica Šopek. Duhovna skupina Anton Martin Slomšek pa skrbi za maše v slovenskem jeziku v Zagrebu.

“Nekateri člani odhajajo, pridejo pa novi in vedno nastajajo nove ljubiteljske skupine. Veseli nas, da lahko pokažemo, da pri Slovenskem domu deluje tudi ansambel mladih tolkalcev Sudar, ki je na vrhunski ravni,” je dejal Šonc.

Mladi ne sodelujejo redno, slovenski jezik govorijo zelo slabo

Mladi Slovenci ne kažejo veliko interesa za redno sodelovanje v dejavnostih Slovenskega doma.

“Ko omenjamo mlade, sem malo žalosten, ker nikakor ne moremo doseči, da bi začutili Slovenski dom kot prostor, v katerem bi aktivno delovali in ostali dlje časa. Tudi srednja generacija se počasi asimilira in slabo govori slovenski jezik. Mladi pa zelo slabo,” je ocenil Šonc.

Dodal je, da očitno ne zadostuje dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga od leta 1992 organizirajo v prostorih doma. Zato so okrepili prizadevanja, da bi izkoristili zakonsko pravico do organiziranega pouka slovenščine v zagrebških osnovnih in srednjih šolah, kot so to uspeli v varaždinski županiji.

Najbolj obiskana so predavanja o planinstvu in alpinizmu ter potopisi

V domu redno pripravljajo različne programe, ki so slovensko obarvani, a si želijo pridobiti tudi pozornost ostalih Zagrebčanov. Med najbolj obiskanimi so različna predavanja, predvsem o planinstvu in alpinizmu, ter potopisi.

Letos so odmevali pogovorni večeri z gosti, kot so bili nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, neodvisna poslanka v hrvaškem saboru Jadranka Kosor in nogometni trener Matjaž Kek.

“Kar ni zapisano, bo pozabljeno”

Zgodovinsko povezanost Slovencev s hrvaško družbo dokazujejo tudi tri dvojezične monografije, ki jih je objavil Slovenski dom. Predstavili so rojake, ki so zaznamovali hrvaške gledališke, baletne in operne odre ter likovno umetnost in šport. Pripravljajo tudi monografijo o Slovencih v hrvaški znanosti, izšla pa je tudi knjiga o zagrebških Slovencih.

“Kar ni zapisano, bo pozabljeno. Monografije so pomembne za prihodnje generacije. Saj smo bili tudi mi presenečeni nad tem, koliko Slovencev je bogatilo hrvaško družbo, kulturo, umetnost in šport,” je dejal Šonc. Poudarja, da je v Slovenskem domu, ki ima najete prostore v središču Zagreba, tudi knjižnica z več kot 7000 naslovi.

Največji dosežek: ohranitev enotnosti

Za največji dosežek društva označuje to, da so Slovenci v Zagrebu ohranili enotnost. “Imamo različna mnenja, a nismo sprti. Kot društvo smo apolitični in imamo načelo, da nas je premalo, da bi se delili. Tudi asimilacija dela svoje. Če se bomo delili še po politični liniji, nimamo možnosti, da bi preživeli,” je izjavil.

Poudaril je, da je najpomembneje ohraniti slovenski jezik, tradicijo in običaje, ker bodo tako ohranili tudi slovensko manjšino. Slovenstvo je živo, ker je v človeku, dodaja.

“Manjšinsko zgodbo razumem kot čustvo in to poskušam prenesti na ostale člane. Kaj danes določa Slovenca, posebej tistega, ki je zunaj Slovenije? Če ti srce močnejše utripa, ko se govori o družinskih slovenskih koreninah ali ko slišiš slovenski jezik ali slovensko pesem, je to stvar čustev in se lahko imaš za Slovenca,” je povedal Šonc.

Nazaj v prihodnost

Letos so več programov posvetili 85. obletnici društva. Osrednja proslava bo zvečer v zagrebškem gledališču Gavella, ko bodo člani društva ter gostje iz Slovenije in Hrvaške odigrali predstavo Nazaj v prihodnost.

“Zakaj nazaj? Nekako smo začutili, da je bilo slovenstvo včasih močnejše. Če bi ga vrnili, bi bili močnejši kot manjšina. Šlo bi za renesanso, novo prihodnost,” je pojasnil.

STA

---