V Švici referendumi o priseljevanju, zlatih rezervah in tujih bogataših

V Švici so danes trije referendumi. Če bodo referendumi uspeli, bo morala švicarska vlada dodatno omejiti priseljevanje, porezati davčne ugodnosti za bogate tujce in vse zlate rezerve nakopičiti doma.

BERN > Referendumska pobuda proti priseljevanju se uradno imenuje “Stop prenaseljenosti - Zaščitimo naše ekološko preživetje”, začela pa jo je konservativna okoljska skupina Ecopop. Letno neto priseljevanje želi omejiti na največ 0,2 odstotka populacije Švice, ki šteje 8,2 milijona. To bi pomenilo največ 16.000 priseljencev na leto, kar je precej manj od sedanjih 100.000.

Prenaseljenost in utesnjenost

Kot utemeljujejo, se s prenaseljenostjo, ko so ljudje utesnjeni in natlačeni, poveča nevarnost prepirov, nekompatibilnosti, stresa in konfrontacij, zato jo je treba preprečiti. Nasprotniki referenduma jim očitajo, da njihova pobuda ni okoljska, ampak predvsem ksenofobna.

V Švici živi več kot 5700 milijonarjev in milijarderjev s tujim potnim listom, ki v švicarski proračun z davki letno prispevajo približno milijardo frankov oziroma približno 830 milijonov evrov.

Po zadnjih anketah pobudo podpira 39 odstotkov Švicarjev, 56 odstotkov jih je proti, podpora pa v zadnjem času raste. Podobno je bilo pred februarskim referendum, ki je nato z majhno razliko uspel.

Švicarski gospodarstveniki opozarjajo, da bi jim, če bi tokratni referendum uspel, manjkalo kakih pol milijona ljudi letno in bi ostali brez kvalificirane delovne sile. Tudi vlada v Bernu je proti in svari, da bi morala Švica v tem primeru kršiti svoje dogovorov z EU, kar bi vodilo v zaprtje evropskega trga zanjo in v prekinitev trgovinskih vezi.

Potrojili bi zlate rezerve

Glede zlata gre medtem razmislek pobudnikov referenduma - populistične desne ljudske stranke - v smeri, da se mora Švica čim bolj zaščititi pred negativnimi vplivi iz tujine. In ker naj bi centralni banki EU in ZDA slej ko prej uničili evro in dolar, mora Švica vso zlato iz tujine vrniti domov, potrojiti zlate rezerve in centralni banki prepovedati prodajo dragocenih kovin.

Analitiki svarijo, da bi morala švicarska centralna banka v tem primeru v prihodnjih petih leti kupiti 1800 ton zlata, zaradi česar bi cene zlata ponorele. Po zadnjih anketah predlog podpira 38, proti njemu pa je 47 odstotkov Švicarjev.

Tarča tretjega referenduma so tuji milijonarji, ki se preselijo v Švico, a tam ne delajo in plačujejo nizke davke po enotnih stopnjah, precej nižje kot švicarski državljani. Pobudniki, ki so v tem primeru levo usmerjene stranke in sindikati, zahtevajo odpravo davčnih ugodnosti, saj da med drugim vodijo v pretirano urbanizacijo, dvigujejo cene nepremičnin in škodijo domačinom.

Tudi pri tem referendumu naj bi sodeč po anketah večina Švicarjev glasovala proti.

STA

---