Islamska banka ne pozna obresti

V Nemčiji je pred dnevi začela delovati prva islamska banka Kuveyt Türk. Njena ciljna skupina ni le štirimilijonska muslimanska skupnost v Nemčiji, ampak so odprti tudi za kristjane in jude, pravi pooblaščenec banke Ugurlu Soylu. In kaj je njihova posebnost? Ne poznajo obresti in ne investirajo v “črno listo” dejavnosti, kot so igre na srečo.

Islamska banka Kuveyt Türk  bo imela od julija tudi podružnici 
v Mannheimu in Berlinu. Foto: STA
Islamska banka Kuveyt Türk bo imela od julija tudi podružnici v Mannheimu in Berlinu. Foto: STA

FRANKFURT > Kuveyt Türk, ki ima 70 zaposlenih, je v Mannheimu pet let ponujala finančne storitve, sredi marca pa je pridobila licenco za opravljanje bančne dejavnosti. Njena lastnica je banka KT Katilim Bankasi iz Istanbula z bilančno vsoto v višini približno 31 milijard evrov, so poročale tuje tiskovne agencije.

Banka s sedežem v Frankfurtu, ki bo imela od julija tudi podružnici v Mannheimu in Berlinu, je tudi prva islamska banka v območju evra. Islamsko bančništvo je bilo doslej sicer osredotočeno na London, kjer so pokrivali evropsko bančništvo, ter Malezijo in Bahrajn, kjer so vodili globalne bančne operacije.

In kakšne so posebnosti islamske banke? Poleg prepovedi obresti imajo tudi “črno listo” dejavnosti, v katere ne smejo investirati. Prepovedane so denimo orožarska industrija, proizvodnja alkohola in tobaka, igralništvo in prostitucija. Ali banka res spoštuje ta pravila, preverja poseben svet za etiko.

Banka Kuveyt Türk v primerjavi z nekaterimi drugimi etično usmerjenimi bankami v Nemčiji, kot je okoljska banka UmweltBank, nima seznama “pozitivnih” poslovnih dejavnosti. “Naše področje poslovanja je ožje od konvencionalnih bank, a širše od področja etičnih bank, ki zaenkrat delujejo v Nemčiji,” je dejal Soylu.

Banka v skladu s koranom ne sme zaračunavati obresti ali trgovati z izvedenimi finančnimi instrumenti. “Vsaka transakcija temelji na nakupu realne dobrine, kot je avto ali hiša,” je pojasnil Soylu. Banka deluje kot kupec in blago proda stranki, pri čemer zaračuna dobiček.

Matthias Casper z Univerze v Münstru meni, da je takšno poslovanje podobno posojilni dejavnosti, kot jo poznamo na Zahodu. Islamska banka denar za posojila črpa iz bazena prihrankov vseh strank, posameznik pa na koncu dobi del povprečnega donosa vseh kreditnih operacij banke. Donos ni povezan s specifičnim depozitom varčevalca.

Glavni izvršni direktor banke KT Katilim Bankasi Ufuk Uyan je ob tem dejal, da beleži islamsko bančništvo izjemno rast, tržni potencial v Nemčiji pa ocenjuje kot zelo velik.

STA


Najbolj brano