V Nemčiji soglasje za pospešitev izgona tistih, ki niso upravičeni do azila

Nemške zvezne dežele in nemška zvezna vlada soglašajo za pospešitev izgona iz Nemčije za tiste, ki niso upravičeno do azila. Po notranjih posvetih so zvezne dežele podprle ustrezne načrte vlade v Berlinu. Nemška kanclerka Angela Merkel se bo še danes v Berlinu sestala z ministrskimi predsedniki 16 nemških zveznih dežel.

BERLIN > “Cilj je, da ljudi, ki so brez možnosti, da bi ostali v Nemčiji, iz sprejemnih centrom (v Nemčiji) v njihove domovine vrnemo v nekaj tednih,” je danes v Berlinu dejal ministrski predsednik zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko Erwin Sellering, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je pred srečanjem s kanclerko dejal ministrski predsednik Hessna Volker Bouffier, dežele podpirajo tudi ustanovitev centrov za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, kar predlaga nemška vlada. Zvezne dežele naj bi bile tudi pripravljene v center napotiti svoje osebje. Je pa Sellering ob tem opozoril, da mora pogajanja o sprejemu vrnjenih ljudi z državami izvora voditi nemška vlada. Med predlogi, o katerih naj bi govorili na današnjem srečanju, so finančne spodbude za tiste, ki bi se vrnili prostovoljno, in večji pritisk na države, ki zavračajo sprejemanje svojih državljanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemčija je od leta 2015 sprejela več kot milijon prosilcev za azil. Lani so iz Nemčije izgnali približno 80.000 zavrnjenih prosilcev za azil, skupno pa je bil azil zavrnjen več kot 200.000 ljudem, še navaja AFP.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je ob tem za nemško televizijo ARD nedavno izjavil, da se je povečalo število ljudi iz Sirije in drugih vojnih območij, ki so jim priznali azil, hkrati se je povečalo tudi število zavrnjenih prošenj. “Zaradi tega moramo povečati vračanje v domovino in izgone,” je utemeljil nemški notranji minister.

Merklova, ki se bo septembra potegovala za novi kanclerski mandat, je pod pritiskom, da mora ukrepati proti begunskemu navalu, saj je ta dal veter v jadra desno usmerjenim populističnim gibanjem. V Nemčiji so tudi zabeležili porast napadov skrajnih desničarjev nad tujci.

Hkrati je deležna nasprotovanj, da naj bi iz Nemčije izgnali afganistanske državljane. Berlin namreč vztraja, da so deli Afganistana relativno varni. Od decembra dalje je Nemčija na podlagi oktobrskega sporazuma med EU in Afganistanom v to državo vrnila okoli 60 afganistanskih državljanov. Pet nemških zveznih dežel se je sicer odločilo, da bo zaustavilo večino izgonov za Afganistance, pri tem pa so kot utemeljitev navedle, da se je v Afganistanu povečala nestabilnost.

STA

---