V Luki Ploče svarijo: Slovenci, pristaniške uprave nikar!

“Odsvetujem spremembo sedanje organiziranosti Luke Koper v pristaniško upravo, saj bi s tem dobili model, ki je v hrvaških pristaniščih prinesel samo bohotenje birokracije, država pa je ogromno denarja porabila za napačne investicije, ki nimajo nobenih možnosti, da bi se kdajkoli povrnile,” pravi kapitan Ivan Pavlović, predsednik uprave hrvaške Luke Ploče. Z njim smo se pogovarjali, potem ko je naše ministrstvo za infrastrukturo potrdilo, da preučuje možnosti, da bi v koprskem pristanišču uvedli pristaniško upravo.

PLOČE > “Takšen sistem pristaniških uprav je dokaj okorel in netransparenten. Z vsako spremembo oblasti prihaja do zamenjav ljudi na ključnih upravljalskih mestih pristaniških uprav in do vedno večjega števila zaposlenih,” ugotavlja Ivan Pavlović, ki je bil med letoma 1999 in 2000 tudi minister za promet v hrvaški vladi. Zdaj vodi poslovni del pristanišča Ploče in je zelo kritičen do sistema pristaniških uprav na Hrvaškem.

“Sistem odločanja v pristaniških upravah je tak, da traja zelo dolgo, da pride do katerekoli odločitve. Ker pa v upravljalskih telesih sedijo politično imenovani ljudje in ne strokovnjaki, se o vsem odloča počasi in na koncu so to največkrat napačne odločitve. Zaradi tega so hrvaška pristanišča vse manj konkurenčna,” je oster.

Prepričan je, da je sistem, kot ga ima Luka Koper, ki je upravljalec in operater, veliko boljši. “Omogoča popoln nadzor in odgovornost za celoten promet pristanišča. Najboljši dokaz za potrditev moje teze je že sam pogled na koprsko pristanišče in na rast prometa Luke Koper v primerjavi s hrvaškimi in italijanskimi pristanišči,” poudarja Pavlović.

V Evropi so uveljavljeni različni modeli

Naše ministrstvo za infrastrukturo trdi, da je pristaniško upravo treba uvesti, ker bo to zahtevala nastajajoča evropska uredba o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančne preglednosti pristanišč.

A kapitan Pavlović je spomnil, da so v Evropi uveljavljeni različni organizacijski modeli v pristaniščih. Koper je podobno organiziran, kot so pristanišča v Veliki Britaniji, kjer s celotnim pristaniščem upravlja ena družba (le da je v primeru Luke Koper v državni lasti, drugje pa v zasebni lasti). Poleg tega poznamo še pristanišča v lasti občin, kot sta Rotterdam in Hamburg, kjer pristanišče in občina skupaj krojita razvoj. A v teh primerih gre za ogromna pristanišča, kjer vlada konkurenca že znotraj pristanišča samega, saj imajo, denimo, več pristanišč, specializiranih samo za razsute tovore.

“Za nas je takšna ureditev povsem nesmiselna, saj so površine naših pristanišč majhne in si pristanišča konkurirajo med seboj. Država, ki je prek pristaniške uprave upravitelj pristanišča, pa v vrsti primerov gradi nepotrebno infrastrukturo, brez vnaprej določenega koncesionarja in brez jasnega poslovnega načrta za koriščenje objekta,” meni Pavlović.

Država gradi nepotrebno infrastrukturo

Najbolj svež primer neupravičene naložbe je po njegovem nov kontejnerski terminal v Luki Rijeka. Postavljajo ga v centru mesta, a obenem morajo zgraditi še vse dostopne ceste in železnico. “Mislim, da je to trenutno tudi najdražji terminal v Evropi, če ne na svetu. Obenem pa imamo na Reki že kontejnerski terminal, ki ga upravlja ICTS in je le 25-odstotno izkoriščen. Podobnih primerov je na Hrvaškem še veliko,” pripominja in dodaja, da to vpliva tudi na celotni prometni sektor v državi, na agente, špediterje, prevoznike.

KATJA GLEŠČIČ

---