V Izraelu jutri predčasne parlamentarne volitve

V Izraelu bodo v torek predčasne parlamentarne volitve, na katerih je v ospredju boj med sedanjim premierjem Benjaminom Netanjahujem in njegovo stranko Likud ter Izakom Hercogom in njegovo stranko Sionistična unija.

JERUZALEM > Zadnje javnomnenjske raziskave dajejo prednost Izaku Hercogu, a bo vladno koalicijo najverjetneje spet sestavljal Benjamin Netanjahu.

Po šestih letih čas za spremembo?

Napeta predvolilna kampanja se je vrtela zlasti okoli vprašanja, ali naj po šestih letih Izrael še naprej vodi kontroverzni “Bibi” Netanjahu ali pa je prišel čas za nekoga novega. Francoska tiskovna agencija AFP navaja, da gre pravzaprav za neke vrste referendum, ali naj še tretjič zapored postane predsednik izraelske vlade. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, ga imajo izraelski volilci počasi dovolj, Hercog pa se uspešno predstavlja kot glavna alternativa.

Sionistična unija, decembra lani vzpostavljena koalicija med Hercogovimi laburisti in stranko HaTnua, ki jo vodi nekdanja zunanja ministrica Cipi Livni, naj bi v 120-članskem knesetu dobila 25 ali 26 sedežev, Netanjahujev Likud pa štiri manj.

Na tretje mesto naj bi se glede na zadnje javnomnenjske raziskave, objavljene v petek, uvrstila nova Združena lista, koalicija glavnih arabskih strank v Izraelu, ki naj bi prejela 13 sedežev. Skupno bi se v kneset lahko uvrstilo tudi deset strank, od arabskih do ultraortodoksno judovskih, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Netanjahuju se odločitev za predčasne volitve ne bo obrestovala

Netanjahuju se tako očitno ne bo obrestovalo tveganje, ko se je decembra lani skoraj dve leti pred potekom mandata odločil za predčasne volitve. Kot je tudi v drugih državah s proporcionalnim volilnim sistemom v navadi, bo tudi v Izraelu najverjetneje najprej možnost za sestavo nove vlade pripadla voditelju zmagovalne stranke. In to bo, kot zdaj kaže, Hercog, ki se je z Livnijevo dogovoril, da bosta, če bo Sionistična unija zmagala, vladala vsak pol mandata. Hercog bi bil na vrsti prvi dve leti.

Hercogu manjka karizma in je popolno nasprotje Netanjahuja

54-letni pravnik, je Laburistično stranko, nekdaj glavno izraelsko politično silo, ki je državo vodila tri desetletja po ustanovitvi, prevzel pred 15 meseci. Čeprav mu očitajo pomanjkanje karizme, ga opisujejo kot popolno nasprotje bombastičnemu Netanjahuju. In kot je prepričan sam, “je zdaj prišel njegov čas”.

Kot pravi Hercog, bodo torkove volitve, na katerih bo lahko sodelovalo 5,8 milijona volilnih upravičencev, “izbira med upom in obupom”. “Izraelska javnost je naveličana Netanjahuja in jaz sem edini, ki ga lahko zamenjam,” je prepričan.

Kot navaja AFP, Hercog izhaja iz ene najuglednejših družin, ki jo včasih imenujejo tudi izraelski Kennedyji. Njegov ded je bil prvi glavni rabin Aškenazov. Njegov oče Haim Hercog je po ugledni diplomatski karieri leta 1983 postal šesti predsednik Izraela. Njegov stric Aba Eban je bil prav tako spoštovan izraelski državnik in zunanji minister v času šestdnevne vojne leta 1967. Pa tudi sam Hercog že ima izkušnje iz sodelovanja v vladi pod vodstvom laburista Ehuda Baraka.

Desnici večina sedežev v knesetu

Toda zmaga na volitvah bi se lahko izkazala za pirovo, saj ankete kažejo, da bo večino sedežev v knesetu pobrala desnica. S tem pa se krepijo možnosti Netanjahuja, saj je malo verjetno, da bi Hercogu uspelo sestaviti vladno koalicijo. Obstaja sicer tudi možnost velike koalicije, na kar namiguje vodja Združene liste Ajmen Ode, ki se mu obeta tretje mesto na volitvah. To bi potem po njegovih besedah pomenilo, da bi opozicijo v Izraelu prvič vodil Arabec.

A slednja možnost je glede na potek predvolilne kampanje bolj ali manj zgolj teoretična. Razdeljenost na “leve in desne” je velika. Netanjahujev slogan se je glasil “ali jaz ali oni”, slogan njegovih nasprotnikov pa “kdorkoli, samo Bibi ne”.

Netanjahu postavlja v ospredje varnostna vprašanja

V ospredju Netanjahujeve kampanje so bila predvsem varnostna vprašanja, zlasti nastajajoči dogovor med Iranom in šesterico velesil glede iranskega jedrskega programa. Netanjahu je prepričan, da je ta sporazum slab in da Iranu ne bo preprečil, da razvije atomsko bombo. To je kljub negodovanju Bele hiše prišel razložit celo v ameriški kongres, kar je bilo sicer del tako ameriških notranjepolitičnih razprtij kot tudi izraelske predvolilne kampanje.

Spor z ameriškim predsednikom Barackom Obamo je poglabljal tudi z vztrajnim ignoriranjem mirovnega procesa s Palestinci, ki je praktično povsem zamrl. Poleg tega pa Netanjahu spore še podpihuje z vztrajnim širjenjem judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Čeprav deklarativno podpira vzpostavitev palestinske države, pa po mnenju opazovalcev dela vse, da bi jo praktično onemogočil. Rezultat tovrstne nekonstruktivne politike do Palestincev je bilo tudi lansko 50-dnevno bombardiranje Gaze, na drugi strani pa povečano število napadov Palestincev na Izraelce.

Hercog pripravljen umakniti judovske naselbine

Hercog obljublja, da bo tovrstno politiko obrnil za 180 stopinj nazaj proti miru. Napovedal je pogovore s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v desetih dneh po izvolitvi. Za časnik Haaretz je dejal celo, da je pripravljen “umakniti” judovske naselbine, če bi bilo to potrebno. Vprašanje sicer je, ali so na kaj takega pripravljeni tudi izraelski volilci.

STA

---