V Franciji, Italiji in Španiji menijo, da je dogovor z Grčijo še mogoč

V Evropi še obstaja upanje na morebitni dogovor z Grčijo o nadaljnjih izplačilih nujno potrebne finančne pomoči. Da je dogovor še mogoče doseči, med drugim menijo v Parizu, Madridu in v Rimu. Hkrati so povsod zatrdili, da se ne bojijo učinka domin. Evropska centralna banka (ECB) bo o Grčiji predvidoma znova razpravljala v sredo.

MADRID, RIM, FRANKFURT> Francoski predsednik Francois Hollande je danes zagotovil, da je Francija pripravljena ukrepati, da bi Grčija ostala v območju evra. Po kriznem zasedanju francoske vlade je poudaril, da je Pariz za ohranitev Grčije v območju s skupno evropsko valuto in da so v tej smeri pripravljeni delovati.

Nujno bo sicer, da Grčija sama pokaže interes ostati v območju z evrom, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa. “Grčija se je odločila prekiniti pogajanja. Obžalujem njihovo odločitev, saj smo bili blizu dogovora,” je dejal.

Grški referendum o predlogih EU je “suverena odločitev” o tem, ali naj država zapusti območje z evrom, je poudaril. “To je demokracija, pravica grških ljudi je, da odločajo o svoji prihodnosti. Vprašanje je, ali želijo Grki ostati v območju z evrom ali tvegati z odhodom,” je poudaril.

Španski gospodarski minister ne izključuje možnosti, da bi dosegli dogovor do torka do polnoči

Hollande sicer po poročanju francoske tiskovne agencije AFP verjame, da je sporazumni dogovor še mogoč. Francija je vedno na voljo za pogajanja z Grčijo, je zagotovil. Ob tem pa je dodal, da je francosko gospodarstvo “močno” in se “nima česa bati”.

Tudi španski gospodarski minister Luis de Guindos je danes dejal, da pričakuje, da bo Grčija sposobna doseči dogovor s svojimi posojilodajalci še pred iztekom torka, ko se izteče tudi dosedanji program pomoči. “Še vedno je nekaj časa. Drugi program pomoči Grčiji se izteče v torek ponoči, kar pomeni, da imamo še 48 ur in mislim, da se pogajanja še lahko nadaljujejo,” je dejal za radio RNE.

“Ne izključujem možnosti, da bi lahko dosegli dogovor od tega trenutka pa do omenjenega roka, torej do torka do polnoči,” je dejal.

Minister, ki je eden od glavnih kandidatov za prevzem mesta vodje evroskupine v letošnjem letu, je ob tem zavrnil primerjave med Španijo in Grčijo. “Situacija v Španiji je povsem drugačna,” je ocenil. “Stanje naših bank nima nobene veze s stanjem pred tremi leti, enako velja za proračunski primanjkljaj,” je poudaril in zagotovil, da je Španija “dobro pripravljena”.

Tudi italijanski finančni minister upa na dogovor v zadnjem trenutku

Tudi italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan je v pogovoru za časnik Corriere della Sera zagotovil, da grška kriza ne bo zamajala Italije. “Ne bi me presenetilo, a hkrati tudi ne pretirano skrbelo, če bi se nestabilnost na finančnih trgih povečala,” je dejal. “A ECB ima na voljo vse instrumente, da se s takšno situacijo spopade.”

Evropske borze v luči zaostrovanja grške krize danes tonejo. Povečala se je tudi zahtevana donosnost na obveznice tako imenovanih perifernih držav območja z evrom.

Za Italijo bi bil najbolj problematičen prav občuten porast obresti na njene državne obveznice, a Padoan meni, da tak scenarij ni verjeten. “ECB lahko posreduje prek programa odkupovanja obveznic in stabilizira gibanje,” je pojasnil.

Tudi italijanski minister je posebej izpostavil, da nismo več v letu 2011. “Danes so institucije območja evra mnogo močnejše, tako kot tudi naše gospodarstvo,” je dejal.

Italija je sicer do Grčije izpostavljena z 10,2 milijarde evrov v obliki bilateralnih posojil in 27,2 milijarde evrov prek evropskega programa pomoči. Padoan je pojasnil, da so scenarij grškega bankrota že preračunali in da na zadolževanje vlade ta ne bi imel nikakršnega vpliva.

Tudi italijanski minister je sicer kot “zelo pomemben politični signal” izpostavil dejstvo, da so evropske institucije pripravljene še iskati dogovor. Tako sam upa na dogovor v zadnjem trenutku, s katerim bi se izognili morebitnemu izstopu Grčije iz območja z evrom.

V Grčiji dvige na bankomatih omejili na 60 evrov dnevno

Iz ECB je bilo medtem danes slišati, da bo svet banke o Grčiji načeloma znova razpravljal na prihodnjem rednem zasedanju to sredo. Če bi se stanje medtem zaostrilo, pa je svet pripravljen tudi na hitre izredne sestanke.

V nedeljo se je svet ECB odločil ohraniti nujno likvidnostno pomoč (ELA) grškim bankam na dosedanji ravni, torej pri približno 90 milijardah evrov. V Atenah so se po tem odločili, da banke v državi ostanejo ves teden zaprte, dvige na bankomatih pa so omejili na 60 evrov dnevno.

V Evropski komisiji so to odločitev pozdravili, a opozorili, da morajo tovrstni ukrepi trajati le tako dolgo, kot je res nujno potrebno. “Uvedeni ukrepi se zdijo v tem trenutku potrebni in sorazmerni,” je dejal evropski komisar za finančne trge Jonathan Hill. A morajo biti omejeni “na najkrajše možno obdobje”, tako da bo čim prej znova vzpostavljen prost pretok kapitala.

Medtem je guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny danes po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudaril, da v pogovorih med Atenami in posojilodajalci ne gre za to, da bi Grčiji ponudili možnost bodočega razvoja. Perspektivo je namreč potrebno izdelati v sodelovanju. To pa zahteva določeno mero zaupanja.

“Upam, da bo na tej osnovi mogoče izkoristiti priložnosti, ki tudi danes še obstajajo. V dobro vseh vpletenih,” je dejal.

STA

---