V EU več ukrajinskih prošenj za azil, a za zdaj nič dramatičnega

Rusko-ukrajinski konflikt je vodil v povečanje števila prošenj za azil v Evropski uniji, ki pa ni dramatično. Običajno za azil v EU zaprosi kakih sto Ukrajincev mesečno in to število se do marca ni bistveno spreminjalo. Marca je nato število ukrajinskih prosilcev za azil naraslo in že nekaj mesecev zapored znaša nekje med 600 in 700 na mesec.

BRUSELJ > Marec je bil preobrat. Do takrat je bila kriza v Ukrajini notranja - med bolj proevropskim in bolj prorusko usmerjenim delom države. Protesti, katerih epicenter je bil kijevski trg Majdan, so februarja vodili v odstavitev predsednika Viktorja Janukoviča in imenovanje novih oblasti.

Več prosilcev za azil v EU od marca

Marca je sledila ruska invazija na polotok Krim, s čimer je ukrajinska kriza dokončno dobila mednarodne razsežnosti. S tem mesecem se je tudi povečalo število ukrajinskih prosilcev za azil v EU, razkrivajo podatki agencije EU za azil (Easo) s sedežem na Malti, o katerih piše bruseljski spletni bilten EUobserver.

Direktor agencije Robert K. Visser je pojasnil, da je večina prosilcev že prej živela v EU, zdaj so le še vložili prošnjo za azil. Tisti Ukrajinci, ki so namreč za azil prosili v preteklosti, so bili praviloma zavrnjeni, zdaj pa upajo, da bo odgovor zaradi krize v njihovi domovini pozitiven.

V vsakem primeru so številke malenkostne v primerjavi z na primer 110.000 Ukrajinci, ki naj bi se po podatkih Združenih narodov zatekli v Rusijo.

Od treh milijonov sirskih beguncev jih je v EU 100.000

Malenkostne pa so tudi v primerjavi s Sirijo, ki ostaja daleč največja humanitarna kriza v sosedstvu EU. Domovino je doslej zapustilo že približno tri milijone Sircev, a manj kot 100.000 jih je zavetišče poiskalo v Evropi. Večina jih ostaja v begunskih taboriščih v Libanonu, Turčiji, Jordaniji in tudi Egiptu.

Ker jih države članice EU same od sebe niso pripravljene sprejeti, so meje unije za večino od njih nedosegljive. To tudi vodi v vse pogostejše nezakonite poskuse prihoda v Evropo, ponavadi na prenapolnjenih čolnih preko Sredozemskega morja, kar se pogosto konča tragično.

Število prosilcev za azil iz Iraka ne narašča

Visser je še razkril, da povečanja števila prosilcev za azil iz Iraka, kjer v zadnjem času zaradi ofenzive sunitskih skrajnežev vre, za zdaj ne beležijo. So pa po drugi strani letos zaznali skokovit porast števila prosilcev za azil iz Eritreje, čeprav kakšnih dramatičnih sprememb v tej državi ni bilo.

Lani je bilo v EU sicer vloženih rekordno število prošenj za azil - 435.760. Večina prosilcev prihaja z Zahodnega Balkana, iz Sirije, Rusije, Afganistana in Pakistana. Največ prošenj je bilo vloženih v Nemčiji, Franciji, na Švedskem, v Veliki Britaniji in Italiji.

STA

---