V EU proti terorizmu s komunikacijsko strategijo in osredotočenim preverjanjem na mejah

V EU so v boju proti terorizmu že sprejeli niz ukrepov in po napadih v Parizu za zdaj ne načrtujejo novih, osredotočiti se nameravajo na razvoj komunikacijske strategije proti ideologiji teroristov in na možnost usmerjenih preverjanj potnikov v sklopu obstoječih schengenskih pravil.

Temelj  komunikacijske strategije proti terorizmu  je sodelovanje z muslimansko skupnostjo pri “deglamurizaciji” džihada, poudarjajo strokovnjaki.
Temelj komunikacijske strategije proti terorizmu je sodelovanje z muslimansko skupnostjo pri “deglamurizaciji” džihada, poudarjajo strokovnjaki. 

BRUSELJ > Terorizem je danes drugačen kot v preteklosti, ko so bili glavna tarča prestižni cilji, na primer veleposlaništva, zdaj teroristi ciljajo javnost, so izpostavili viri pri EU ob pregledu ukrepov v boju proti terorizmu, ki so jih doslej že sprejeli v uniji, kjer je nacionalna varnost sicer v izključni pristojnosti posamezne države.

Napadi v Parizu po njihovih navedbah niso značilen primer džihada, saj ne gre za dejanja povratnikov, temveč za “domači” terorizem. Poleg tega ne gre za dejanja volka samotarja, temveč za mrežo. “Hitrih rešitev ni,” poudarjajo protiteroristični strokovnjaki.

Komunikacijska strategija

Belgija skupaj z Evropsko komisijo že nekaj časa pripravlja posebno celico, skupino strokovnjakov za izvajanje komunikacijske strategije proti ideologiji teroristov. “Ne gre za protipropagando, gre za prava sporočila ob pravem času,” opozarjajo strokovnjaki.

Pri tem kot zgled izpostavljajo odziv muslimanske skupnosti na smrt muslimanskega policista, ki je bil ubit v sklopu napadov v Parizu. Muslimanska skupnost se je na sploh po njihovih navedbah odzvala zelo pozitivno in zrelo.

Temelj te komunikacijske strategije je sodelovanje z muslimansko skupnostjo pri “deglamurizaciji” džihada, poudarjajo strokovnjaki. Najprej bi bilo treba spremeniti naziv “tuji borci”, ki ima preveč romantično konotacijo. “To niso nikakršni borci, so preprosto teroristi,” so ponazorili.

Pomembno gnezdo teroristov so zapori. Strokovnjaki opozarjajo, da so zadnji dnevi obsojenih v zaporih in prvi dnevi na prostosti ključni, saj so ti takrat najbolj dovzetni za klice teroristične ideologije. Opozarjajo tudi na problem ureditve zaporov v nekaterih državah, kjer so ekstremisti in teroristi pomešani z drugimi obsojenci ter tako laže širijo ideologijo.

Ključno sredstvo za novačenje teroristov so internet in družbena omrežja, zato pristojne oblasti v boju proti terorizmu že sodelujejo s facebookom, twitterjem in drugimi operaterji javnih komunikacijskih omrežij.

Schengen - osredotočena preverjanja potnikov

EU za zdaj naj ne bi spreminjala schengenskih pravil, ki jih je po migracijskih pritiskih ob arabski pomladi reformirala leta 2013, temveč naj bi v celoti izkoristila možnosti v okviru obstoječe zakonodaje.

V sklopu schengenskih pravil se lahko članice odločijo tudi za osredotočena preverjanja potnikov, na kar naj bi se usmerili po terorističnih napadih v Parizu. Članica lahko na primer opredeli “tvegane lete” ali tvegane skupine potnikov, ki jih preveri ob prestopu meje.

Takšni ukrepi na ravni vseh 28 članic za zdaj niso mogoči, je pa cilj unije razviti skupne profile tveganj in opredeliti podrobna skupna merila, ki bi temeljila na obnašanju, ne na etnični ali verski pripadnosti.

Sodelovanje na obveščevalnem področju

Med nekaterimi članicami obstaja po navedbah virov zelo tesno dvostransko ali tristransko sodelovanje, a sodelovanje med osemindvajseterico je še mogoče izboljšati. Tudi v okviru Bernskega kluba, vzpostavljenega leta 1971, foruma za prostovoljno delitev podatkov obveščevalnih služb 28 članic unije ter Norveške in Švice, je mogoče storiti več, menijo strokovnjaki.

Cilj je tudi okrepiti sodelovanje med različnimi protiterorističnimi akterji v EU - med organi pregona in obveščevalnimi službami, Europolom, Interpolom, Frontexom, koordinatorjem za boj proti terorizmu in evropskim obveščevalnim centrom IntCen. Viri pri EU ob tem menijo, da je treba evropskemu obveščevalnemu centru Intcen zagotoviti več in boljšo podporo.

V preteklosti se je pojavljala tudi ideja o evropski obveščevalni službi, ki pa se ni prijela in je za zdaj ni nihče obudil. Bivša evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je na primer novembra 2013 po čezatlantski vohunski aferi presenetila s pozivom k vzpostavitvi evropske obveščevalne službe do leta 2020. Avstrija in Belgija sta vzpostavitev obveščevalne službe EU predlagali že leta 2004 v odziv na teroristični napad v Madridu, a Velika Britanija, Nemčija in Francija niso imele posluha zanjo.

Nezakonita trgovina z orožjem

Nadzor nad dostopom do orožja je problem, s katerim se je treba učinkovito soočiti, še izpostavljajo viri pri EU. Problem je nezakonita trgovina z orožjem. Dejavnosti, povezane s športom in lovom, ni treba dodatno urejati.

Zahodni Balkan je po navedbah virov še vedno pomembna tranzitna, celo izvorna točka, prav tako Libija. Ob tem so strokovnjaki danes izpostavili uspešnost slovenske pobude za integrirani in komplementarni pristop EU k podpori protiterorističnih ukrepov na Zahodnem Balkanu, ki jo je s tremi milijoni evrov finančno podprla Evropska komisija.

Varnost na letališčih in PNR

Strokovnjaki izpostavljajo tudi resno zaskrbljenost glede vpletenosti ljudi, zaposlenih na letališčih in drugi ključni infrastrukturi, v teroristične mreže. Opozarjajo, da je treba preučiti način zaposlovanja, usposabljanja in preverjanja teh ljudi.

Članice unije so že konec leta, pred terorističnimi napadi v Parizu, izpostavile, da je ključno sredstvo v boju proti terorizmu nova zakonodaja o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki jo blokira Evropski parlament. V parlamentu po napadih v Parizu pozivajo komisijo, naj pripravi spremenjen predlog, a ta vztraja pri zakonodaji, ki jo je predlagala leta 2011, češ da je dogovor mogoče doseči v teh okvirih.

Protiteroristični strokovnjaki izpostavljajo tudi izjemen pomen sodelovanja s tretjimi državami, saj so po njihovih podatkih 60 odstotkov uspešnih napadov v Evropi izvedli posamezniki, ki so se borili in usposabljali zunaj EU.

Zunanji vidik boja proti terorizmu je v EU osredotočen na politični dialog, izmenjavo analiz in informacij s tretjimi državami, na primer z ZDA, Savdsko Arabijo, Pakistanom, Kanado in Avstralijo, pomoč tretjim državam pri gradnji zmogljivosti za soočanje s pojavom tujih borcev, ter usklajevanje s članicami - nacionalna varnost je namreč v izključni pristojnosti posamezne države.

STA


Najbolj brano