Dogovor o Grčiji

Finančni ministri članic območja evra so se danes v Bruslju v tretjem poskusu le dogovorili o štirimesečnem podaljšanju finančnega programa za Grčijo ob vrsti zavez nove grške vlade.

BRUSELJ > A to še ni končna odločitev. Grčija mora v ponedeljek posredovati seznam reformnih ukrepov, ki ga bodo ocenile institucije. Če bo ocena pozitivna, sledi podaljšanje.

Tretji sestanek evroskupine v desetih dneh je bil “zelo intenziven”, saj je šlo za zelo pomembne odločitve in za obnovitev zaupanja. Zaupanje je laže izgubiti kot na novo pridobiti, to je prvi korak v procesu obnavljanja zaupanja, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Evroskupina je tako po dveh propadlih poskusih v tretje le sprejela skupno izjavo, v kateri piše, da je namen podaljšanja “uspešno končanje” sedanjega programa, pri čemer bodo kar najbolje izkoristili razpoložljivo prožnost, o kateri se bodo dogovorile grške oblasti z institucijami.

V izjavi tudi piše, da je podaljšanje “most”, ki bo omogočil čas za razpravo o “morebitnih nadaljnjih dogovorih med evroskupino, institucijami in Grčijo”, skratka o tretjem programu pomoči. V izjavi institucije sicer niso opredeljene, a še vedno gre za Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Ključen del današnjega kompromisa je dogovor, da bo Grčija do konca ponedeljka posredovala “prvi seznam reformnih ukrepov”, ki ga bodo preučile institucije. Seznam bo nato podrobneje opredeljen in dogovorjen do konca aprila.

Ta seznam, ki naj bi vključeval elemente sedanjega programa pomoči in predlogov nove grške vlade, bodo vse tri institucije preučile do torka zjutraj in podale prvo oceno, ali zadostuje za uradno podaljšanje programa, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin, ki je na sestanku zastopala Slovenijo.

Če bo ocena zadovoljiva, bodo do konca meseca izpeljani vsi notranji postopki v članicah območja evra in program uradno podaljšan. Če pa bi institucije ali evrske države izrazile kakršen koli dvom, se bo evroskupina še enkrat sestala, je pojasnila Sodinova.

Razen semantičnih sprememb se sicer zdi, da vse ostaja po starem. Evroskupina jasno poudarja, da Grčija ne bo videla dodatnega denarja, če ne bo spoštovala obveznosti, izjava vključuje vrsto zavez nove grške vlade.

V izjavi piše, da bo le pozitivna ocena izvajanja ukrepov v sklopu podaljšanega programa omogočila izplačilo denarja, ki je še na voljo Grčiji v sklopu tega programa, torej 1,8 milijarde evrov zadnje tranše posojil in 1,9 milijarde evrov dobička na grške obveznice v lasti ECB.

Podobno strogi so tudi pogoji za koriščenje 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za grške banke. Ta sredstva bo mogoče uporabiti le za dokapitalizacijo bank in stroške sanacije bančnega sektorja, in to le na pobudo ECB.

Poleg tega se grške oblasti odločno zavezujejo k “širšemu in globljemu reformnemu procesu s ciljem trajnega izboljšanja obetov za rast in zaposlovanja, zagotavljanja stabilnosti in odpornosti finančnega sektorja ter krepitve socialne pravičnosti”.

Zavezujejo se tudi k izvedbi že zdavnaj potrebnih reform za boj proti korupciji in izogibanju davkom ter za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja.

Prav tako grške oblasti v današnji izjavi znova izpostavljajo nedvomno zavezo k spoštovanju finančnih obveznosti do vseh posojilodajalcev, v celoti in pravočasno.

Grške oblasti se zavezujejo tudi, da bodo zagotovile “ustrezen” primarni fiskalni presežek in vzdržnost dolga v skladu s sklepi evroskupine iz novembra 2012, po katerih naj bi grški dolg leta 2016 znašal 175 odstotkov BDP, leta 2020 124 odstotkov BDP, leta 2022 pa “občutno pod” 110 odstotkov BDP. Evroskupina pa se ob tem zavezuje, da bo pri obravnavi cilja za primarni presežek za letos upoštevala gospodarske razmere.

Grške oblasti se zavezujejo tudi, da se bodo vzdržale kakršnega koli koraka nazaj pri ukrepih ter da se bodo vzdržale enostranskih sprememb politik in strukturnih reform, ki bi lahko negativno vplivale na fiskalne cilje, gospodarsko okrevanje ali finančno stabilnost.

Državna sekretarka na slovenskem finančnem ministrstvu je današnji dogovor opisala kot “pozitiven premik” glede na dogajanje v zadnjih tednih, ki je bil mogoč, ker se je grška retorika zelo spremenila.

Sodinova je ob tem znova izpostavila nujnost spoštovanja obveznosti Grčije ter spomnila, da mora tudi Slovenija sprejemati zelo težke odločitve in da ministra Dušana Mramorja danes ni v Bruslju prav zaradi tega, ker je v parlamentu glasovanje o proračunu.

Doma zategujemo pas, tako ne moremo dajati odpustkov Grkom, sploh glede na izpostavljenost Slovenije do Grčije že zdaj, je poudarila državna sekretarka na finančnem ministrstvu.

Potrebni so bili trije težki sestanki, da sta Grčija in Evropa obrnili stran, je po dogovoru evroskupine poudaril grški finančni minister Janis Varufakis. Grčija postaja soavtorica reform in fiskalnih ukrepov, teh ji ne bo več vsiljevalo tuje telo, je izpostavil ter obljubil sodelovanje z evrskimi partnerji za realistične fiskalne cilje in nove reforme.

Uspelo nam je združiti dve stvari, ki sta načeloma protislovni: logiko in ideologijo, je poudaril Janis Varufakis, sklicujoč se na poziv evropskega komisarja za finančne in gospodarske zadeve Pierra Moscovicija, ki je po prejšnjem sestanku pozval k premiku od ideologije k logiki.

Uspelo nam je združiti spoštovanje pravil in spoštovanje demokracije, je nadaljeval ter poudaril, da so bili Grki pokončni od začetka do konca, kljub izjemnim pritiskom, ter da je dosežen dogovor, ki postavlja na prvo mesto interese povprečnega Evropejca.

Ali je mogoče govoriti o belem dimu iz Bruslja, na kar je ob prihodu upal Varufakis, pa bo torej znano šele prihodnji teden.

STA

---