V Bruslju previdno, zaskrbljeno in ostro o Grčiji

V Evropski komisiji so previdni v odzivu na napovedi o naslednjih korakih Grčije: najprej je treba videti črno na belem prošnjo iz Aten. Vztrajajo, da je za nadaljnje financiranje iz sedanjega programa nujno spoštovanje zavez.

Iz Aten prihajajo informacije, da naj bi Grčija v četrtek zjutraj na šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema naslovila prošnjo za šestmesečno podaljšanje programa financiranja, a brez že opredeljenih pogojev, ki sodijo zraven. Foto: Wikipedia
Iz Aten prihajajo informacije, da naj bi Grčija v četrtek zjutraj na šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema naslovila prošnjo za šestmesečno podaljšanje programa financiranja, a brez že opredeljenih pogojev, ki sodijo zraven. Foto: Wikipedia

BRUSELJ > Izpostavljajo zaskrbljujoče finančne in gospodarske trende. Na splošno v Bruslju prevladuje izjemno oster ton do Grčije.

Iz Aten prihajajo informacije, da naj bi Grčija v četrtek zjutraj na šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema naslovila prošnjo za šestmesečno podaljšanje programa financiranja, a brez že opredeljenih pogojev, ki sodijo zraven.

“Najprej moramo videti na papirju, za kaj točno bo zaprosila grška vlada. Šele nato bomo lahko komentirali,” je v odzivu na napovedi iz Aten danes v Bruslju poudaril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

Viri: Mogoče je nekaj prožnosti, a ne preveč

Znova je tudi poudaril, da je bilo sporočilo evroskupine v ponedeljek zelo jasno: najbolj realistična pot naprej je prošnja za podaljšanje sedanjega programa pomoči, kar pomeni spoštovanje sedanjih zavez, pri čemer je mogoča določena prožnost.

Mogoče je nekaj prožnosti, a ne preveč, opozarjajo bruseljski viri. V območju evra naj bi obstajala pripravljenost na pogovore o znižanju cilja za primarni presežek, a ob spoštovanju vzdržnosti dolga.

Tudi če Grčija zaprosi za podaljšanje, to še zdaleč ni konec zgodbe, še poudarjajo viri. Preučiti jo morajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), nato jo morajo potrditi vse evrske države.

Podaljšanje sedanjega programa je po besedah podpredsednika komisije pomembno za sprostitev še preostalih sredstev v sklopu tega programa ter za pridobitev več časa za pogajanja Grčije in njenih evrskih partneric o novem programu pomoči.

V sklopu sedanjega programa je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti ECB ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.

Oster ton do grške vlade

Podaljšanje sedanjega programa je nujno preprosto zato, ker je tam denar. Če Grčija želi ta denar, mora zaprositi za podaljšanje tega programa in izpolniti pogoje, a ključno vprašanje seveda je, ali želi oziroma potrebuje ta denar, še poudarjajo viri Bruslju.

V EU ob tem izpostavljajo, da so se finančne in gospodarske razmere s prihodom nove grške vlade občutno poslabšale. “Finančne in gospodarske razmere se ne izboljšujejo ... Na trgih so precejšnja nihanja. Trendi so zaskrbljujoči,” je opozoril tudi Dombrovskis.

Razmere so se toliko poslabšale, da v razpravi o novem, tretjem svežnju pomoči za Grčijo previdnostno posojilo, načrtovano konec lanskega leta, ne pride več v poštev, temveč smo znova pri vprašanju celovitega tretjega programa pomoči, pravijo viri.

V Bruslju na splošno prevladuje zelo oster ton do grške vlade. Poleg javnih očitkov o nepripravljenosti in nesposobnosti je neuradno slišati tudi očitke, da grški premier Aleksis Cipras laže ter da poskuša finančni minister Janis Varufakis vnesti razdor v unijo.

Zgodbe o različnih osnutkih dokumentov

Varufakis je po neuradnih navedbah poskušal z zgodbami o različnih osnutkih dokumentov prikazati trenja med evropskim komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem in šefom evroskupine Dijsselbloemom, ki v resnici ne obstajajo.

Grški vladi v bruseljskih institucionalnih krogih tudi očitajo, da med pogajanji z evrskimi partnericami podžiga proteste Grkov proti politiki območja evra.

V Bruslju, ki je sicer prestolnica “curljanja” zaupnih dokumentov in informacij v javnost, jih moti tudi način grške komunikacije z mediji. Napovedujejo prilagoditev delovnih metod, da bi se izognili “tej novi tradiciji curljanja dokumentov”.

Ob zaostrovanju odnosa med Grčijo in njenimi evrskimi partnericami je znova vse bolj v ospredju vprašanje grexita. V območju evra sicer ni želje po tem, je pa pripravljenost; tveganje obstaja, a še vedno se je vredno truditi za načrt A, so stanje ponazorili viri.

STA


Najbolj brano