V Bruslju o energetski uniji, Rusiji in Grčiji

Vrh EU je včeraj v Bruslju podprl projekt energetske unije in podal politične smernice za pripravo zakonodaje za njeno vzpostavitev ter odločil, da gospodarske sankcije proti Rusiji poveže s popolno izvedbo februarskih dogovorov iz Minska, ki je predvidena konec leta. Po koncu prvega dne vrha EU se je začel mini vrh o Grčiji.

BRUSELJ > Stopili smo velik korak naprej. Učinkovita energetska unija lahko temeljito spremeni razmere v Evropi z zagotovitvijo poceni, vzdržne in varne energije za države, podjetja in državljane, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

“Vsi voditelji so se strinjali o krepitvi preglednosti na plinskem trgu, tako da dobavitelji ne bodo mogli zlorabljati svojih položajev za kršenje zakonodaje EU in ogrožanje energetske varnosti,” je poudaril Tusk po koncu razprave o energetski uniji.

Vsi voditelji so se po Tuskovih besedah prav tako strinjali o krepitvi povezav, ki so nujne za dobro delovanje energetskega trga, in o pospešitvi podnebne diplomacije za zagotovitev uspešnega vrha decembra v Parizu.

Vrh se je zavezal k vzpostavitvi energetske unije s petimi razsežnostmi: energetska varnost, solidarnost in zaupanje, popolnoma povezan evropski energetski trg, energetska učinkovitost, dekarbonizacija gospodarstva ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Največ razprave o preglednosti pri sklepanju energetskih sporazumov članic s tretjimi državami

Največ razprave je bilo o preglednosti pri sklepanju energetskih sporazumov članic s tretjimi državami. Bivši komisar za energijo Günther Oettinger je želel že septembra 2011 zagotoviti več nadzora nad temi sporazumi, a z ambicijo ni prodrl.

Evropska komisija si želi večjo vlogo pri sklepanju teh sporazumov zagotoviti tudi v sklopu projekta energetske unije, a članice na to niti danes niso želele pristati, tako je vrh sprejel precej razvodenel sklep o tem vprašanju.

Pozval je k zagotavljanju popolne skladnosti vseh sporazumov o nabavi plina od zunanjih dobaviteljev z zakonodajo EU, zlasti s krepitvijo preglednosti teh sporazumov, obenem pa poudaril, da je treba zagotoviti zaupnost komercialno občutljivih informacij.

Energetska unija je po navedbah Evropske komisije najambicioznejši energetski projekt po vzpostavitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je veljala med letoma 1952 in 2002.

Namen tega prvega ključnega evropskega energetskega projekta je bil ustvariti tolikšno medsebojno odvisnost evropskih držav pri proizvodnji premoga in jekla, da nobena ne bi mogla mobilizirati svojih vojaških sil brez vednosti drugih.

Ključni namen energetske unije pa je zmanjšati energetsko odvisnost EU od zunanjih dobaviteljev, zlasti od Rusije. Zagonu projekta je botrovala zaostritev odnosov med EU in Moskvo po priključitvi Krima marca lani.

Slovenija se zavzema za uravnoteženo energetsko unijo, zlasti za zadosten poudarek na dekarbonizaciji prometa. Ta sektor je namreč problematičen zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega sama ne more vplivati. Izpostavlja tudi pomen energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

Sankcije proti Rusiji

Voditelji članic EU so se včeraj tudi odločili, da trajanje gospodarskih sankcij proti Rusiji jasno povežejo s popolno izvedbo februarskih mirovnih dogovorov iz Minska, ki je predvidena konec leta, je sporočil Tusk.

Slovenski premier Miro Cerar je sicer ob prihodu na vrh ocenil, da zdaj še ni primeren trenutek za odločitve o podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji in da bo čas za dogovor o tem junija, a dodal, da je Slovenija pripravljena na kompromis, da se danes o tem doseže načelni dogovor, odločitve pa se sprejmejo pozneje.

Vrh je po Tuskovih besedah izpostavil tudi potrebo po ukrepanju proti ruski kampanji dezinformiranja glede konflikta v Ukrajini. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini bo pripravila akcijski načrt o strateški komunikaciji, o katerem bo vrh razpravljal junija.

Po koncu prvega dne vrha EU se je v Bruslju začel mini vrh o Grčiji. Zanj je zaprosil grški premier Aleksis Cipras, ki želi doseči premik na politični ravni, potem ko so tehnična pogajanja s posojilodajalci o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči zašla v slepo ulico.

Slovenci izključeni iz pogovorov

Mini vrha so se poleg Ciprasa udeležujejo šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.

Nekatere evrske države, med njimi Slovenija, Belgija in Luksemburg, so bile nezadovoljne, ker so bile izključene iz pogovorov.

“Gre za vprašanje, ki zadeva vse nas. Glede vprašanja Grčije moramo vsi imeti enakopravno vlogo pri odločanju. Ta tako imenovani mini vrh tako po mojem mnenju ni najboljša pot, najboljši pristop, na kar bomo na diskreten način zagotovo mnogi opozorili,” je včeraj dejal slovenski premier Cerar.

Belgijski premier Charles Michel pa je poudaril, da je jezen, in spomnil, da je njegova država za reševanje Grčije prispevala sedem milijard evrov. “Belgijska vlada mandata, da se pogajata v njenem imenu, ni dala niti Franciji niti Nemčiji,” je še dodal.

Šef evroskupine Dijsselbloem je pred mini vrhom izrazil upanje, da bo ta sestanek omogočil premike, saj je potrebnega še veliko dela, dosedanji napredek pa je majhen.

A preboja ni pričakovati, je opozorila nemška kanclerka.

STA

---