V Avstriji razveljavili predsedniške volitve

Avstrijsko ustavno sodišče je danes zaradi nepravilnosti razveljavilo drugi krog predsedniških volitev, ki so potekale 22. maja in na katerih je neodvisni kandidat Alexander Van der Bellen tesno premagal kandidata svobodnjakov (FPÖ) Norberta Hoferja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Predsedniške volitve v Avstriji bo tako treba ponoviti.

DUNAJ > “Volitve so temelj naše demokracije,” je ob razglasitvi sodbe poudaril predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger. Varovanje teh temeljev je prvenstvena dolžnost ustavnega sodišča, je poudaril ob javni razglasitvi odločitve.

“Z odločitvijo, ki jo zdaj sporočam, ni nihče poraženec in nihče zmagovalec,” je še poudaril. “Služiti mora zgolj enemu cilju - povrnitvi zaupanja v našo pravno državo in s tem krepitvi naše demokracije,” je dodal, kot poroča APA.

Ustavno sodišče je tako ugodilo pritožbi FPÖ, da je v procesu volitev prišlo do nepravilnosti. Za svobodnjake so bili sporni predvsem rezultati volitev po pošti, saj da je prišlo do več nepravilnosti, od predčasnega odprtja kuvert z glasovanja po pošti do štetja glasovnic.

Razlika med 54-letnim Hoferjem in 72-letnim Alexandrom Van der Bellnom je bila na koncu le 30.863 glasov v korist slednjega. Sprva je imel Hofer minimalno prednost, a ko so začeli šteti okoli 700.000 glasovnic, ki so prispele po pošti, so te rezultat prevesile v korist Van der Bellna.

Van der Bellen je zmagal z najmanjšo razliko, odkar v Avstriji od leta 1951 predsednika države volijo na neposrednih volitvah.

Na odločitev sodišča so se že odzvali številni vodilni avstrijski politiki.

Dosedanji avstrijski predsednik Heinz Fischer je dejal, da je “danes pomemben dan, saj je avstrijska demokracija prestala preizkus”. Zavzel se je tudi za posodobitev volilne zakonodaje.

“Bili so dnevi in tedni polni bolečine, ki so se končali z jasnim pojasnilom,” je še dejal Fischer. Dodal je, da so ustavni sodniki imeli “neverjetno težko nalogo”, ki so jo opravili tako, da je “sam kot predsednik države ponosen”.

Avstrijski kancler Christian Kern je dejal, da je potrebno odločitev ustavnega sodišča spoštovati. Poudaril je, da odločitev ne bi smela biti povod za kakršnakoli čustva ali očitke. Ustavnim sodnikom se je tudi zahvalil, da so razsodbo sprejeli “hitro, objektivno in transparentno”. “V demokraciji ne sme biti nobenega dvoma v pravilnost volitev,” je še dejal.

Vodja volilnega štaba Van der Bellna Lothar Lockl je izrazil prepričanje, da bo van der Bellen zmagal tudi v ponovljenih volitvah. Dodal je, da je potrebno odločitev ustavnega sodišča spoštovati, hkrati pa je volivce pozval, naj na ponovljenih volitvah podprejo nekdanjega predsednika avstrijskih Zelenih.

“Vse, ki si želijo, da bo Van der Bellen novi avstrijski predsednik, že danes rotim: Udeležite se našega državljanskega gibanja in pojdite zagotovo voliti,” je dejal Lockl. Priznal je tudi, da so številni državljani zagotovo “jezni, ker bodo morali ponovno na volitve”. A krivda je na strani vodij komisij volilnih okrajev, ki “niso bili sposobni v celoti spoštovati volilne zakonodaje”, je še dejal.

Kasneje se je odzval tudi Van der Bellen sam in izrazil prepričanje, da bo zmagal tudi v ponovljenih predsedniških volitvah. Tudi sam je dejal, da je odločitev ustavnega sodišča potrebno spoštovati. “22. maj (datum razveljavljenega drugega kroga volitev) je zgodovina, konec septembra bomo vse ponovili,” je še dejal.

Predsednik svobodnjakov Heinz-Christian Strache je na novinarski konferenci v odzivu na odločitev ustavnega sodišča poudaril, da ni razloga za slavje. Razsodba ustavnega sodišča je po njegovem mnenju zmaga prava in demokracije. Tudi Strache je dejal, da so ustavni sodniki pritožbo svobodnjakov obravnavali “hitro, preudarno in transparentno”. Generalni sekretar stranke Hebert Kickl je dejal, da so svobodnjaki pripravljeni na ponovljeni drugi krog predsedniških volitev.

V skladu z avstrijsko zakonodajo bodo po 8. juliju, ko se izteče mandat sedanjemu predsedniku Fischerju, predsedniške posle prevzeli trije predsedniki parlamenta, Doris Bures iz vrst socialdemokratov, Karlheinz Kopf iz ljudske stranke in predsedniški kandidat svobodnjakov Hofer, ki je že napovedal, da se temu ne bo odpovedal.

Zamrznitev položaja tretjega predsednika parlamenta bi namreč bila po njegovi oceni “velika napaka”. Kot je dodal, predsedstvo nationalrata posle predsednika države prevzema samo začasno, hkrati je predsedniške posle mogoče jasno ločiti.

Ponovljene predsedniške volitve, prve v zgodovini Avstrije, bodo predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra.

STA

---