Uveljavitev dublina za Sirce razburja v Nemčiji, v Avstriji zadovoljni

V Nemčiji odmeva torkovo sporočilo tamkajšnjega notranjega ministrstva, da od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverjajo, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili. Nemška politika je razdeljena, Avstrija očitno zadovoljna, ostaja pa tudi še več nejasnosti.

V  Nemčiji odmeva torkovo sporočilo tamkajšnjega notranjega ministrstva, da od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil iz 
Sirije preverjajo, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo 
vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili. Foto: STA
V Nemčiji odmeva torkovo sporočilo tamkajšnjega notranjega ministrstva, da od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil iz Sirije preverjajo, ali jih je mogoče v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili. Foto: STA

BERLIN, DUNAJ> Kot so v torek potrdili na nemškem notranjem ministrstvu, se dublinski postopek - potem ko ga od konca avgusta za sirske državljane niso uveljavljali - že tri tedne znova izvaja za prosilce za azil iz vseh držav izvora, tudi Sirije. Na ta način želijo v Berlinu znova vzpostaviti red in nadzor nad vstopanjem v državo in azilnimi postopki.

V skladu z veljavnimi evropskimi pravili, opredeljenimi z dublinsko uredbo, je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer oseba vstopi v EU.

Kot so v torek še pojasnili z ministrstva, izvajajo to uredbo za vse države članice EU, preko katerih so migranti prispeli v unijo, z izjemo Grčije.

Kot pišejo nemški mediji, zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) očitno že nekaj tednov znova za vsakega posameznega prosilca za azil, tudi če je ta iz Sirije, preverja vse vidike njegovega prihoda v Nemčijo, torej tudi to, ali naj bi se ga v skladu s pravili EU vrnilo v katero drugo članico unije. Kaj točno to pomeni v praksi, ni povsem jasno.

Že v torek so se v nemških medijih zvrstile ocene, da se utegne vračanje ljudi v druge članice EU v trenutnih razmerah oziroma na kratek rok izkazati za problematično. Po eni strani te države migrantov večinoma niso registrirale, po drugi strani pa nimajo zmogljivosti, da bi jih znova sprejele, vsaj ne v večjem številu.

Kot je ob sklicevanju na sicer neuradne podatke poročala nemška tiskovna agencija dpa, naj bi bili doslej pred prihodom v Nemčijo v drugih članicah EU registrirani le približno trije odstotki sirskih beguncev.

Deutsche Welle na svoji spletni strani poleg tega ugiba, da dejstvo, da iz izvajanja dublinske uredbe ostaja izvzeta Grčija, pomeni, da ostajajo izvzeti tudi vsi tisti Sirci, ki so v EU prišli prek Grčije. To pa so bolj ali manj vsi tisti, ki so se v Nemčijo prebili po tako imenovani balkanski poti.

Z ravnanjem notranjega ministra Thomasa de Maizierja, ki pripada stranki CDU, so nezadovoljni tako nemška levo usmerjena opozicija kot tudi koalicijski socialdemokrati (SPD). Ti naj z odločitvijo de Maizierja, da za Sirce znova uveljavi dublinski sistem, sploh ne bi bili seznanjeni.

Že pred tem jih je tudi razjezil ministrov načrt, po katerem naj bi Nemčija sirskim beguncem omejila tako imenovano pravico do združitve družine oziroma do tega, da v državo pripeljejo svoje družine.

“Nihče ne ve, koliko ljudi v Siriji in sosednjih državah čaka na odobritev njihovih prošenj za združitev družine,” je danes dejal de Maiziere. Kot je poudaril, “z združevanjem družin ne moremo podvojiti ali potrojiti že tako velikega števila beguncev” ter predlagal, da bi o tem kočljivem vprašanju razpravljala nemška vladna koalicija. Dodal je, da ni več vzdržno, da bi vsem Sircem rekli, da lahko pripeljejo svoje družinske člane, če jim v Nemčiji ne morejo zagotoviti, da jim bodo lahko priskrbeli vse potrebno za življenje.

Podpredsednik SPD Ralf Stegner je v torek ocenil, da de Maizieru ne bo uspelo in da ponovna uveljavitev dublinske uredbe za Sirce v praksi ne bo pomenila veliko. Kot je poudaril, je dublinski sistem “mrtev” in EU ga mora nujno nadomestiti z drugim, utemeljenim na solidarni delitvi begunskega bremena, ki ne bo preobremenil posameznih držav članic.

V nemški organizaciji ProAsyl, ki se bori za pravice prosilcev za azil, svarijo, da bo notranje ministrstvo s svojimi odločitvami preobremenilo in povsem ohromilo BAMF. “Vračanje takega števila ljudi na Madžarsko ali Hrvaško je nehumano in istočasno nerealistično,” je za dpa ocenil vodja ProAsyla Günter Burkhardt.

Iz urada nemške kanclerke Angele Merkel so medtem danes sporočili, da jih notranje ministrstvo s spremembami glede izvajanja dublinske uredbe ni v naprej seznanilo, poroča dpa. Kot je zatrdila namestnica tiskovnega predstavnika nemške vlade Christiane Wirtz, je odločitev o tem sprejelo ministrstvo samo.

Obenem je poudarila, da odločitve o tem, da se sirske prosilce za azil znova lahko vrača v državo članico EU, ki jih je prva registrirala, ne gre razumeti kot preobrata do prihoda beguncev odprte nemške vladne politike. “To ni prav nič povezano s kakršnokoli spremembo naše politične usmeritve,” je poudarila Wirtzova.

Je pa z razvojem dogodkov očitno zadovoljna avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je med drugim zadovoljna tudi z odločitvijo Slovenije, da postavi ograjo na meji s Hrvaško.

Za avstrijsko tiskovno agencijo APA v Mikl-Leitnerjeva ponovno uveljavitev dublinske uredbe za Sirce pozdravila kot dobrodošel preobrat, s katerim se Nemčija od politike odprtih vrat vrača nazaj h “kulturi razuma in zmernosti”. “To je signal, na katerega smo čakali zadnje tedne,” je dejala.

STA


Najbolj brano