Tusk pričakuje dogovor o “zelo praktičnih ukrepih”

Voditelji članic EU bodo v četrtek v Bruslju na izrednem zasedanju o begunski krizi v Sredozemlju razpravljali o takojšnjih, praktičnih ukrepih za preprečitev novih tragedij, je napovedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. V ospredju bo krepitev reševalnih prizadevanj in zaostritev ukrepanja proti tihotapcem z ljudmi.

BRUSELJ > Le konec minulega tedna naj bi v Sredozemskem morju umrlo približno tisoč ljudi. V prihodnjih mesecih naj bi se jih na pot čez Sredozemlje odpravilo še do milijon.

Zaostrovanje krize v Sredozemlju krepi pritisk javnosti na evropsko politiko, naj ukrepa. EU je v odziv na pozive k ukrepanju sklicala izredno zasedanje voditeljev članic.

Glavna prednostna naloga vrha bo preprečiti, da še več ljudi umre v morju, je v vabilu voditeljem na zasedanje poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Poljak pričakuje dogovor o “zelo praktičnih ukrepih” ob krepitvi solidarnosti med članicami, zlasti krepitev prizadevanj za iskanje in reševanje ter zaostritev ukrepanja proti tihotapcem in za preprečevanje odločitev za beg po morju v Evropo.

Prvi konkretni cilj je podvojitev finančnih in drugih sredstev evropske misije Triton, ki deluje v okviru agencije za upravljanje zunanjih mej Frontex. “Jutri pričakujemo več konkretnih zavez članic,” so danes v Bruslju poudarili viri pri EU.

Ob tem so opozorili, da sprememb mandata Tritona ne bo. Ta evropska misija sicer ni pristojna za iskanje in reševanje v Sredozemlju, temveč le za nadzor meje s patruljiranjem v bližini obale.

Podvojitev sredstev Tritona naj bi kljub temu okrepila prizadevanja za iskanje in reševanje, saj je v skladu s pomorskim pravom vsako plovilo dolžno nuditi pomoč ljudem v stiski, so pojasnili viri.

Drugi cilj je zaostriti boj proti trgovcem in tihotapcem z ljudmi z uničenjem njihovega poslovnega modela. EU se pri tem osredotoča na preučevanje različnih možnosti za zaseg in uničenje njihovih plovil.

Ob tem v Bruslju izpostavljajo, da se ne razmišlja o celoviti vojaški operaciji, temveč o “kirurških posegih” na podlagi obveščevalnih podatkov, torej ne bo šlo za vojno, temveč za zelo ciljno usmerjene posege v omejenem obsegu.

Ali bo za zagon takšne operacije potreben mandat ZN, za zdaj ni znano. To je odvisno od obsega operacije, o podrobnostih se še razpravlja, zato v Bruslju danes niso želeli ugibati o konkretnih vidikih operacije.

Viri pri EU so sicer danes poudarili, da nikakor nihče ne govori o navzočnosti vojakov na terenu. Možnosti uporabe brezpilotnih letal niso želeli komentirati.

Tretji konkretni cilj četrtkovega vrha pa je vzpostavitev prostovoljnega pilotskega projekta za delitev bremen, torej za razdelitev najmanj 5000 beguncev med članice unije.

Temeljni namen je okrepiti solidarnost med članicami, saj poplava beguncev ni le problem Italije, Malte in Grčije, temveč celotne Evrope, poudarjajo viri v Bruslju.

Ti takojšnji ukrepi bodo po Tuskovih besedah prvi korak pri oblikovanju bolj sistematičnega in geografsko celovitega pristopa EU k migracijam v bližnji prihodnosti. Tega naj bi začrtala celovita migracijska strategija, ki jo bo Evropska komisija predstavila maja.

Vprašanje migracij je kompleksno, reševati ga je mogoče le z obravnavo temeljnih vzrokov, kar bo terjalo čas, a tudi tega se EU mora lotiti, je sklenil Tusk.

Voditelji bodo v četrtek sprejeli izjavo, v kateri bodo opredelili takojšnje ukrepe, ki jih bodo sprejele članice. Vrh se bo začel ob 16. uri, končal naj bi se okoli 21. ure.

STA

---