Tusk Merklove in Ciprasa ni pustil iz sobe

Aleksis Cipras in nemška kanclerka Angela Merkel naj bi se v ponedeljek zjutraj okoli 6. ure skoraj že razšla, kompromisa ni bilo na vidiku, zato nista videla smisla v nadaljevanju pogovorov. Ko sta se že odpravila proti vratom, je posredoval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. “Žal mi je, ampak ni nobene možnosti, da zapustita to sobo,” je dejal nekdanji poljski premier. Tako je britanski časnik Financial Times na podlagi izjav neimenovanih virov danes orisal vzdušje na maratonskih pogajanjih minuli konec tedna.

LONDON, BRUSELJ, ATENE> Časnik omenja tudi predsednika slovenske vlade. “Cipras je moral na eni točki prenesti tudi lekcijo slovenskega premierja Mira Cerarja, ki mu je nasprotoval italijanski premier Matteo Renzi,” so zapisali. Za kaj točno je šlo, časnik ne navaja.

Diplomati na koncu maratonskih pogajanj niso bili prepričani, kdo je prevladal, so se pa po poročanju časnika strinjali, kdo je najbolj trpel. “Ciprasa so križali. Križali,” je dejal visoki predstavnik območja evra.

Velika Britanija ne želi sodelovati pri reševanju Grčije

Potem ko so voditelji območja evra v ponedeljek dosegli dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo, ostaja odprtih še veliko vprašanj, med drugim o premostitvenem financiranju Grčije do sprejetja dogovora o tretjem programu. Velika Britanija je že nakazala, da ne želi sodelovati pri reševanju Grčije.

Celoten triletni program pomoči Grčiji, tretji v zadnjih petih letih, naj bi bil težek od 82 do 86 milijard evrov, vendar Atene že pred dogovorom o novi pomoči nujno potrebujejo denar. Do 20. julija potrebujejo približno sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov.

Med možnostmi za črpanje denarja za premostitveno pomoč Grčiji se omenja mehanizem za finančno stabilnost EFSM v sklopu proračuna EU, dobički iz obveznic v lasti ECB ali dvostranska posojila.

Jasno in glasno sporočilo Velike Britanije

Vsaj pri prvi možnosti se že nakazujejo zapleti. Britanski finančni minister George Osborne, ki se bo danes v Bruslju udeležil zasedanja finančnih ministrov EU, namerava nasprotovati vsaki potezi EU, zaradi katere bi morala Velika Britanija sodelovati pri reševanju Grčije, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Osborne je pred zasedanjem v Bruslju že opravil več telefonskih pogovorov z evropskimi kolegi in poudaril nasprotovanje Velike Britanije morebitnemu sodelovanju pri reševanju Grčije. “Naši kolegi v območju evra so dobili jasno in glasno sporočilo, da ne bi bilo sprejemljivo, da bi znova razpravljali o britanski podpori evrskim reševalnim programom,” je povedal vir pri britanski vladi.

Britanski premier David Cameron je leta 2010 napovedal, da je dosegel dogovor, v skladu s katerim mehanizma EFSM, ki vključuje vse članice EU, ne bi več uporabili za zavarovanje evrskih reševalnih programov, potem ko so z njim pomagali Irski in Portugalski. Namesto tega naj bi bile za zavarovanje reševalnih programov odgovorne le članice evrskega območja.

Cameron vztraja pri dogovoru iz leta 2010

Britanski mediji so v ponedeljek poročali, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predlagal oživitev možnosti, da se sklad EFSM uporabi kot zavarovanje za kratkoročna posojila Grčiji. Tiskovni predstavnik britanske vlade je že povedal, da Cameron vztraja pri dogovoru iz leta 2010.

To sicer ni edina težava za Grčijo in premierja Aleksisa Ciprasa. Ta naj bi imel danes več srečanj s poslanci koalicije, ki jih mora prepričati v podporo dogovoru in sprejemu najnujnejših ukrepov do srede.

Če Grčiji v ponedeljek ne bi uspelo poravnati približno 4,2 milijarde evrov obveznosti do Evropske centralne banke (ECB), bi v Frankfurtu težko še naprej sprejemali grške državne obveznice kot zavarovanje za izredno likvidnostno pomoč grškim bankam.

V četrtek, torej dan po tem, ko naj bi grški parlament sprejel prve nujne ukrepe, bo zasedal svet ECB, ki bi lahko po poročanju Financial Timesa razmislil o dveh možnostih - lahko bi povečal izredno likvidnostno pomoč grškim bankam, ki so še vedno zaprte, ali pa bi lahko zvišal zgornjo mejo možnega obsega zakladnih menic, ki jih lahko izdajo Atene. Februarja so to omejili na 15 milijard evrov.

STA

---