Tusk posvaril pred novimi milijoni beguncev

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v Evropskem parlamentu danes posvaril pred nadaljevanjem begunske krize in opozoril, da utegne v primeru zmage Bašarja al Asada v Siriji število beguncev narasti še za tri milijone. Terjal je nujno krepitev nadzora na zunanji meji EU ter ocenil, da “svet okoli nas Evropi ne namerava pomagati”.

STRASBOURG > Donalda Tuska so ob njegovih obiskih v begunskih taboriščih v sosedah Sirije opozorili, da bi morebitna zmaga Bašarja al Asada v Siriji, ki postaja s sodelovanjem Irana in Rusije v tamkajšnji vojni vse verjetnejša, vodila v nove valove beguncev.

Kot je poudaril v nagovoru evropskim poslancem na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, reševanje begunske krize zahteva močno mednarodno sodelovanje, a na žalost “svet okoli nas Evropi ne namerava pomagati”.

Z ostrimi besedami je napadel nekatere države nečlanice EU, ki “z zadovoljstvom gledajo” na težave v uniji in so pripravljene svoje sodelovanje ponuditi le kot “politično pogajalsko karto”.

Kot je sicer opozoril, je dosedanje soočanje EU z begunskim valom škodilo ugledu unije v tujini, in priznal je, da se je na nedavnem splošnem zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku počutil “izoliranega”. Po njegovih besedah so se skorajda vsi združili v kritiki na račun EU in če bi sodili po njihovih besedah, je Evropa za begunce “najslabše mesto na svetu”.

“Kmalu nam bodo začele teokracije pridigati, kaj pomeni verska strpnost, in diktatorji nam bodo pridigali, kaj pomeni demokracija,” je nadaljeval in pripomnil, da “dejansko to že počnejo”.

Terjal je tudi takojšnjo krepitev nadzora na zunanji meji EU, to je po njegovem najpomembnejše, saj sedanje pomanjkljivo varovanje meje deluje kot “magnet” za begunce. “Evropa brez svojih zunanjih meja pomeni Evropo brez schengna” in “gojišče za strah”, je izpostavil.

Poslanci naj bi v današnji razpravi v Strasbourgu, ki se je je poleg predsednika Evropskega sveta udeležil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ocenili bilanco septembrskega vrha EU o beguncih.

Vrh 23. septembra je prinesel dogovor voditeljev o nekaterih nujnih ukrepih, kot so dodatna milijarda evrov pomoči beguncem preko agencij ZN, povečanje evropskih sredstev za pomoč Libanonu, Jordaniji in Turčiji, okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU in vzpostavitev tako imenovanih hotspots v Italiji in Grčiji.

Voditelji so obenem potrdili dogovor o bolj sporni premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, ki so jo dan pred vrhom sprejeli notranji ministri unije, a ne s soglasjem, temveč s kvalificirano večino. Proti so bile Romunija, Češka, Madžarska in Slovaška. Slednja je zaradi preglasovanja napovedala celo tožbo na sodišču EU.

Na to neenotnost voditeljev EU in nepripravljenost, da se odločneje spopadejo z begunsko problematiko, je danes v svojem značilnem slogu spomnil Juncker.

Ker je Tusk zamujal in se je razprava v parlamentu začela brez njega, je predsednik komisije namreč pripomnil, da bi on z veseljem spregovoril v imenu Evropskega sveta namesto njega - glede na vse ovire in nasprotovanje, ko je komisija predlagala obvezne kvote za prerazporeditev beguncev.

Kot je še nadaljeval, bi seveda raje videl soglasno podporo kvotam “v duhu solidarnosti”, a to na žalost ni bilo mogoče. Obenem se je zahvalil Evropskemu parlamentu, ki je prerazporeditev 120.000 beguncev podprl vnaprej in tako države prisilil, da so jo nato potrdile tudi one.

Tudi Juncker se je sicer strinjal, da je izboljšanje varovanja zunanjih meja EU ključno. Obenem je opozoril, da brez aktivnega sodelovanja Turčije ne bo šlo. “Potrebujemo Turčijo, da zaščitimo zunanjo mejo EU,” je poudaril in dejal, da mora EU delovati usklajeno “z roko v roki s Turčijo”.

Manfred Weber je v imenu poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) v razpravi, ki je sledila, pohvalil diplomatska prizadevanja EU, da v reševanje begunske krize vključi Turčijo kot zaveznico. Od Turčije kot kandidatke za članstvo EU po njegovem mora pričakovati, da spoštuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic in se obnaša kot partner.

Poslanka Ska Keller je nasprotno v imenu poslancev Zelenih opozorila, da se boji, da bo unija pristala, da v zameno za sodelovanje Ankare glede begunskega vala preneha kritizirati njeno represivno politiko in kršitve človekovih pravic.

Tusk je priznal, da predstavljajo pogajanja s Turčijo za Evropo neke vrste “dramatično dilemo”, a menil, da mora EU “skušati sodelovati” s Turčijo, saj druge možnosti preprosto nima.

Juncker je medtem napovedal, da bodo danes ob 15. uri razkrili akcijski načrt za ukrepanje v begunski krizi, o katerem so govorili v ponedeljek ob obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Bruslju.

Medtem ko je vodja liberalcev (Alde) v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt napadel prepočasen odziv držav članic na begunsko krizo in se vprašal, koliko ljudi mora še umreti, preden bodo končno ukrepale, je več poslancev v razpravi nasprotno svarilo, da je beguncev preveč, da so med njimi ekonomski migranti ter da je treba zapreti meje EU, tudi notranje.

Juncker se je na te tone ostro odzval in poslance kritiziral, da o migrantih govorijo kot o “gangsterjih” in ne vidijo, da so tudi tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil v EU, “nesrečni ljudje”. Gradnja zidov med članicami EU pa bi po njegovem pomenila “konec Evrope”.

STA

---