Trump obrnil ploščo glede priseljenske politike

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je svojo kampanjo pred letom dni začel z ostrim napadom na nezakonite priseljence z juga in med drugim napovedal izgon skoraj 12 milijonov ljudi iz ZDA, je, kot kaže, spremenil politiko do priseljencev. Sedaj pravi, da bo tistim, ki niso kriminalci, omogočil legalizacijo statusa.

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je 
svojo kampanjo pred letom dni začel z ostrim napadom na 
nezakonite priseljence z juga in med drugim napovedal izgon 
skoraj 12 milijonov ljudi iz ZDA, je, kot kaže, spremenil politiko 
do priseljencev. Foto: Marc Nozell
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je svojo kampanjo pred letom dni začel z ostrim napadom na nezakonite priseljence z juga in med drugim napovedal izgon skoraj 12 milijonov ljudi iz ZDA, je, kot kaže, spremenil politiko do priseljencev. Foto: Marc Nozell

NEW YORK > Trump bi moral imeti v četrtek v Denverju velik govor o priseljenski politiki, ki je preložen, ker v njegovi kampanji vlada zmeda glede te politike. Trump na svojih zborovanjih še vedno govori o gradnji velikega zidu na meji z Mehiko in trdi, da ni spremenil stališča glede priseljevanja.

Vendar pa je na sobotnem srečanju s svojimi podporniki latinskoameriškega porekla povedal, da verjetno ne bo izgnal vseh priseljencev, ampak bo za tiste, ki niso kriminalci, našel pot do legalizacije statusa.

Tee izjave so odmevale v javnosti, a jih Trump kasneje v intervjujih ni ponovil, ampak je govoril, da je treba spoštovati zakone in biti odločen glede tega vprašanja. Vodja njegove kampanje Kelyanne Conway je za televizijo CNN dejala, da se o deportacijah še niso odločili, Trump pa je za televizijo Fox zagotovil, da ni spremenil stališča.

Izgubil je upanje na podporo volilcev latinskoameriškega porekla

Napoved izgona 12 milijonov ljudi je Trumpu zagotovila priljubljenost med republikanskimi volilci, izgubil pa je upanje na podporo volilcev latinskoameriškega porekla, ki so v nekaterih državah, kot je Florida, ključnega pomena. Na splošnih volitvah namreč volijo tudi demokrati in neodvisni volilci, ne le republikanski.

Leta 2013 v senatu potrjena priseljenska reforma predvideva dolgo pot do legalizacije statusa nezakonitih priseljencev, ki niso kriminalci in sedaj ni jasno ali se je Trump z latinskoameriškimi volilci v soboto obnašal kot tipičen politik, kar trdi, da ni. Več bo znano, ko bo opravil govor o imigracijski politiki.

Vodja senatne manjšine Harry Reid iz Nevade je zaradi Trumpove imigracijske politike sprožil spletno peticijo, ki zahteva, da newyorški milijarder opravi test za državljanstvo. Reid je prepričan, da bi Trump gladko padel.

Trump še naprej snubi tudi temnopolte volilce z utemeljitvijo, da nimajo kaj izgubiti, če volijo zanj, saj naj bi jim demokrati povsem uničili življenje. V ponedeljek je v Ohiu povedal, da bodo lahko, ko bo on predsednik, šli po ulici brez strahu, da jih bo kdo ustrelil, imeli bodo dobro plačana delovna mesta, zločinov pa ne bo več.

Trump se medtem še naprej prepira z voditeljema oddaje Morning Joe na televiziji MSNBC, kjer je bil v času tekme za republikansko predsedniško nominacijo reden gost in drugi mediji so bili do tega kritični. Nekdanji republikanski kongresnik s Floride Joe Scarborough, ki vodi oddajo, je zelo kritičen do Trumpa, ki sedaj pravi, da te oddaje nihče več ne gleda, ker ni dobra.

Trump je sam sebi za 500 odstotkov povišal najemnino prostorov v njegovi newyorški stolpnici

Republikanski senator iz Arizone Jeff Flake je dejal, da bi morala stranka ustaviti financiranje Trumpa in se osredotočiti na ohranitev večine v kongresu, ker takšna kampanja, kot jo vodi Trump, ne more uspeti.

Na dan je prišlo tudi, da je Trump julija sam sebi za 500 odstotkov povišal najemnino prostorov v njegovi newyorški stolpnici, kjer je sedež kampanje. Od julija dalje je najemnino začel plačevati z denarjem donatorjev, prej pa si je stroške kril sam. Najemnina je narasla s 35.000 na približno 170.000 dolarjev.

Trump zelo zaostaja za demokratsko kandidatko Hillary Clinton v porabi za oglase v ključnih državah, ki bodo odločilno vplivale na izid predsedniških volitev. Clintonova je doslej v letu dni porabila 319 milijonov dolarjev, Trump pa 90 milijonov. Samo julija je demokratka porabila za kampanjo 49 milijonov, republikanec pa 18 milijonov.

Za televizijske in radijske oglase je kampanja Clintonove do konca julija porabila 108 milijonov dolarjev in napovedala novo porabo v višini 80 milijonov v času, ko je Trump sprožil šele svojo prvo tako oglasno kampanjo za pet milijonov dolarjev.

Zadnji oglas Clintonove je zelo dramatičen. Napovedovalec opozarja ljudi, da je dovolj le ena sama napačna poteza, posnetek pa prikazuje raketni izstrelek.

Oglas vrtijo v Pensilvaniji, Floridi, New Hampshiru, Iowi, Nevadi, Ohiu, Severni Karolini in celo Nebraski, ki velja za naklonjeno republikancem. Clintonova v anketah Virginije in Kolorada uživa dovolj veliko prednost, da je ti dve državi, ki spadata med ključne, izpustila iz oglasne kampanje.

STA


Najbolj brano