Tovornjak v francoski Nici dva kilometra oral po množici ljudi

V napadu s tovornjakom, ki je v četrtek zvečer med praznovanjem državnega praznika v Nici zapeljal v množico ljudi, je po zadnjih podatkih francoskih oblasti umrlo najmanj 84 ljudi. Voznik 19-tonskega tovornjaka je skozi množico, zbrano na Promenade des Anglais, divjal dva kilometra, preden so ga ubili policisti.

Promenada v Nici, kjer je v napadu s tovornjakom  umrlo 
najmanj 84 ljudi.
Promenada v Nici, kjer je v napadu s tovornjakom umrlo najmanj 84 ljudi.  

NICA > Preiskovalci so v prerešetanem tovornjaku našli orožje in dokumente 31-letnega Francoza tunizijskega porekla, ki je izstrelil več strelov, preden so ga ubili policisti. Policija imena moškega, ki so ga že identificirali, še ni sporočila. Izvedelo se je, da je bil zaradi manjših kriminalnih dejanj znan policiji, ni pa bil znan obveščevalnim službam.

Umrlo najmanj 84 ljudi, veliko ranjenih, 18 v kritičnem stanju

Napad v mestu ob Azurni obali se je zgodil kmalu po koncu velikega ognjemeta, s katerim se je končalo praznovanje državnega praznika ob obletnici padca Bastilje. Po zadnjih podatkih francoskih oblasti je v napadu umrlo najmanj 84 ljudi, veliko je ranjenih, med njimi jih je 18 v kritičnem stanju.

Predsednik Francois Hollande je z obiska v Avignonu pohitel na krizni sestanek kabineta v Pariz. Novinarjem je povedal, da ni mogoče zanikati teroristične narave napada, in dodal, da je med žrtvami tudi veliko otrok.

V televizijskem nagovoru je zatrdil, da Francija ne bo popuščala v boju proti terorizmu, ampak bo okrepila posredovanje v Iraku in Siriji. Napovedal je vpoklic rezervistov. “Francija je bila napadena na državni praznik, simbol svobode. Vendar bo Francija vedno močnejša od fanatikov, ki jo želijo napasti,” je zagotovil Hollande.

V Franciji ostajajo v veljavi izredne razmere

V Franciji so zaradi napada razglasili tridnevno žalovanje, od sobote do ponedeljka, ko bodo zastave spuščene na pol droga, je povedal premier Manuel Valls, ki je državljane pozval k enotnosti.

V Franciji ostajajo v veljavi izredne razmere, ki so jih razglasili po napadih lani novembra v Parizu, ki so terjali 130 življenj.

Sožalja z vseh koncev sveta, za teroristična dejanja ni opravičila

Svetovni voditelji so že izrazili sožalje in obsodili napad. Voditelji držav Evrope in Azije (Asem), med njimi slovenski premier Miro Cerar, ki so zbrani na vrhu v Ulan Batorju, so v skupni izjavi zapisali, da se bodo še naprej skupaj borili proti terorizmu ter za to, da bodo storilci za napade odgovarjali v skladu z ustanovno listino ZN in mednarodnim pravom.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da je tragično, da so bili žrtve napada ljudje, ki so slavili svobodo, bratstvo in enakost.

Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil solidarnost s Francozi ob “grozljivem terorističnem napadu, ki se je zgodil prav na dan, ko se svet spominja demokratičnih vrednot, zaradi katerih je Francija postala inspiracija za ves svet”.

Nemška kanclerka Angela Merkel je zatrdila, da Nemčija stoji ob strani Franciji, ter dodala, da je z besedami težko opisati, kaj ob napadu čutijo francoski zavezniki.

Solidarnost s Francijo je izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je napad označil za “barbarsko dejanje”.

Nova britanska premierka Theresa May je dejala, da je “grozljiv napad” pretresel Veliko Britanijo, medtem ko je novi zunanji minister Boris Johnson, čigar prva naloga na ministrskem položaju v četrtek je bila udeležba na sprejemu ob francoskem nacionalnem prazniku na francoskem veleposlaništvu v Londonu, na twitterju zapisal, da je pretresen in užaloščen.

Turški premier Binali Yildirim, čigar država je bila v zadnjem času tarča več terorističnih napadov, nazadnje pred dvema tednoma na istanbulskem letališču, je zapisal, da obsoja “strahopeten napad, ki je okrvavil Nico na dan praznovanja nacionalnega praznika”.

Španski premier Mariano Rajoy je izrekel podporo Franciji v težkih trenutkih ter obljubil sodelovanje v boju proti terorizmu.

Kitajski premier Li Keqiang je izrekel sožalje in dejal, da Kitajska nasprotuje vsem oblikam terorizma.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je pretresen in užaloščen. Tarča napada so bile po njegovih besedah vrednote, ki jih zagovarja Nato, “vendar pa terorizem nikoli ne bo porazil demokracije, svobode in odprtih družb”.

Varnostni svet ZN je napad v Nici označil za barbarsko dejanje. “Vsako teroristično dejanje je kriminalno in nima opravičila,” je sporočil najpomembnejši organ svetovne organizacije. Napad so obsodili tudi v Vatikanu.

Napad sta obsodila tudi slovenski premier Miro Cerar in slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poslal sožalno pismo francoskemu kolegu, v katerem je zapisal, da so “bile ubite nedolžne žrtve, otroci, družine. Ljudje, ki so slavili in živeli vrednote svobodnega sveta”. V DZ so se ob začetku seje žrtev spomnili z minuto molka.

Med žrtvami napada naj ne bi bilo Slovencev

Po dosedanjih podatkih ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) med žrtvami napada ni slovenskih državljanov. V času napada sta bila po navedbah Andreja Štera v Nici dva Slovenca, ki pa sta se že javila veleposlaništvu v Parizu in povedala, da sta na varnem.

Dodal je, da so v stiku s francoskimi oblastmi in veleposlaništvi drugih držav. Te bi namreč lahko dobile informacije o kom, ki ni njihov državljan, lahko pa bi bil slovenski, je dejal.

MZZ slovenskim državljanom pri potovanjih v Francijo svetuje previdnost ter upoštevanje navodil lokalnih varnostnih organov.

STA


Najbolj brano