Švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo vrednosti franka

Švicarska centralna banka je danes povsem nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj 30 odstotkov in celo presegla vrednost skupne evropske valute.

V sredo je bilo treba za evro odšteti še rahlo nad   1,20 franka. Danes je bil en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka, trenutno pa je rahlo nad mejo paritete obeh valut.
V sredo je bilo treba za evro odšteti še rahlo nad 1,20 franka. Danes je bil en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka, trenutno pa je rahlo nad mejo paritete obeh valut. 

BERN > V centralni banki so ukrep septembra 2011 sprejeli z namenom, da v času močne krepitve franka in visoke negotovosti na finančnih trgih zaradi krize evrskega območja zaščitijo švicarsko gospodarstvo, ki mu je krepak tečaj nacionalne valute zelo škodil.

Centralna banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je frank, ki v negotovih časih velja za tako imenovano valuto varnega pristana, še vedno močan, a se je njegova precenjenost od uvedbe omenjenega ukrepa zmanjšala, gospodarstvo pa je triletno obdobje izkoristilo za prilagoditev.

Vrednost franka je takoj po objavi te za večino udeležencev na trgu presenetljive odločitve poskočila za skoraj 30 odstotkov in tako je švicarska valuta presegla vrednost evra. Če je bilo treba v sredo za evro odšteti še rahlo nad omenjeno mejo 1,20 franka, je bil danes en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka, trenutno pa je rahlo nad mejo paritete obeh valut.

Istočasno z rastjo vrednosti franka so potonili tečaji delnic na züriški borzi. Osrednji indeks SMI je trenutno skoraj sedem odstotkov v minusu. Borzniki se očitno bojijo negativnih posledic za švicarsko gospodarstvo, saj so trenutno razmere v evrskem območju in širše globalno še vedno negotove, vrednost evra pa pada. V takih časih se borzniki obračajo k naložbam, kot je frank.

Odločitev centralne banke je slaba novica tudi za tiste slovenske posojilojemalce, ki imajo posojila, vezana na frank. Ta najbolj bremenijo gospodinjstva, na katera odpade pretežni del tovrstnih posojil, še posebej visok delež pa predstavljajo pri stanovanjskih posojilih.

Banke jih v luči krepitve franka od izbruha finančne in gospodarske krize praktično ne odobravajo več, v času, ko se je švicarska centralna banka odločila za branjenje zgornje meje vrednosti franka, pa jih je bilo za skoraj 1,75 milijarde evrov.

STA


Najbolj brano