Stvari se težko spreminjajo

K cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah so včeraj že 27. leto zapored poromali verniki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Letos je na Svete Višarje, romarski kraj v neposredni bližini tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo, zaradi hladnega in deževnega vremena prišlo manj ljudi kot običajno, a je bilo srečanje vseeno doživeto.

TRBIŽ > Zbrane je nagovoril odgovorni urednik informativnega programa slovenskega oddelka italijanske radiotelevizije RAI Ivo Jevnikar. Spregovoril je o dogajanju pred 70 leti, ki je spremenilo vse “tri Slovenije” in “nas močno zaposluje tudi danes”. Kot je spomnil, se je večina Slovencev po letu 1918 znašla v povsem novih političnih okvirih. Orisal je položaj Slovencev med vojnama in med drugim ocenil, da je bil spor med “liberalci” in “klerikalci”, ki se je začel že pred prvo svetovno vojno, eden od razlogov za tragedijo med drugo svetovno vojno. Druga svetovna vojna in revolucija sta po njegovem v našo zgodovino in splošno čutenje prinesli izreden preobrat in predstavljata nekakšen izvir velike razdvojenosti v slovenskem narodu. “Revolucija je bila pri nas avtohtona, niso je izpeljali tanki Rdeče armade, v medvojna in povojna nasilna dejanja ter v povojno politično in policijsko zatiranje je bilo vpletenih na deset tisoče ljudi, zato se stvari težko spreminjajo. Po demokratizaciji in osamosvojitvi pa so nekateri še 'ukradli' državo in narodno premoženje, nadaljevalci nekdanjih elit obvladujejo javno upravo, gospodarstvo, medije, sodstvo. In stvari se težko spreminjajo tudi v zamejstvu, ker so bili režim in njegovi somišljeniki zelo dejavni tudi v njem,” je med drugim dejal Jevnikar.

Po nagovoru je sledila slovenska maša, ki jo je ob somaševanju izseljenskih duhovnikov daroval nekdanji nadškof Alojzij Uran, ki živi v Trstu. Med mašo so v nabito polni cerkvi pele slovenske šolske sestre Čudodelne svetinje pod vodstvom Tomaža Simčiča.

Uran je izpostavil predvsem misel, da se letos spominjamo stoletnice prve svetovne vojne, ki ni prizanesla niti svetovišarski božjepotni cerkvi, saj je bila porušena. Odločno se je tudi uprl logiki tako imenovane etike koristi, ki prisega samo na človeški egoizem, ampak se je zavzel za polno krščansko življenje, življenje za drugega. STA

---