Strah pred krnitvijo dvojezičnosti

Deželna vlada Furlanije Julijske krajiine je pripravila načrt o preoblikovanju lokalne samouprave, deželni svet pa je predlog sprejel. Po mnenju mnogih bo ta reforma negativno učinkovala tako na pravice slovenske narodne skupnosti kot na neodvisnost manjših občin.

TRST > Če je bilo ozemlje Furlanije Julijske krajine doslej razdeljeno v štiri pokrajine (Trst, Videm, Gorica in Pordenon) in 217 občin, se zdaj obeta nastanek novih entitet. Gre za takoimenovane medobčinske zveze, ki bodo nadomestile pokrajine, ne bodo pa delovale po istem sistemu. Nase bodo prevzele več pristojnosti, ki so bile doslej v domeni občin.

Mnogi župani, zlasti manjših občin, trdijo, da bodo medobčinske zveze prevzele toliko pristojnosti, da se bo manjšim občinam krepko zmanjšala suverenost. Posamezne občine ne bodo več avtonomno skrbele za kopico nalog, kot so javno redarstvo, zbiranje odpadkov, vodenje katastra itd.

V manjših občinah, kjer prevladuje slovensko govoreče prebivalstvo, so zaskrbljeni. Preoblikovanje lokalne samouprave jim jemlje tudi naloge, pri katerih so dozdajšnje norme predpisovale rabo slovenščine. Mnogi se zato bojijo, da bodo medobčinske zveze okrnile dvojezičnost.

Več varčnosti, manj slovenščine?

Reformo lokalne samouprave v FJk je lani pripravil Paolo Panontin, ki v deželni vladi Debore Serracchiani vodi pristojni resor. Panontin je večkrat poudaril, da njegova reforma sloni na želji, da bi se povečala učinkovitost javnih storitev in hkrati zmanjšala poraba javnega denarja. Z njim se je strinjala večina deželnih poslancev, ki so decembra uzakonili reformo, ta pa bo postopoma začela veljati naslednje mesece.

Do 1. oktobra naj bi nastalo 17 medobčinskih zvez. Vanje se morajo obvezno vključiti občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. Večje občine lahko ohranijo svojo samostojnost, a s tem avtomatično pristanejo na zmanjšanje javnih dotacij za kar 30 odstotkov.

“Teža” glasu posameznega župana bo določena glede na število prebivalcev. Tržaški župan bi prevladal nad vsemi ostalimi župani nekdanje tržaške pokrajine.

Manjše občine brez moči

Ob tej reformi pa se pojavlja še večji pomislek. Medobčinske zveze bodo skupaj vodili župani povezanih občin, a njihovi glasovi ne bodo imeli enake teže.

V medobčinski zvezi, ki bo povezovala občine Trst, Milje in občine Tržaškega krasa, bi na primer glas tržaškega župana prevladal nad vsemi ostalimi. Milje, Zgonik, Dolina, Repentabor in Devin-Nabrežina skupaj nimajo niti četrtino glasov tržaške občine, število prebivalcev pa je merodajno pri določanju “teže” glasu posameznega župana.

Tudi tri slovenske občine na Goriškem se bojijo za svojo suverenost. Doberdob bo po vsej verjetnosti priključen medobčinski zvezi Spodnjega Posočja (s Tržičem, Ronkami, Gradežem in še petimi občinami), Števerjan in Sovodnje ob Soči pa bosta v zvezi Zgornjega Posočja s 14 občinami, med katerimi po številu prebivalcev krepko prevladuje Gorica.

Toda slovenski deželni svetnik Stefano Ukmar (Demokratska stranka), ki je podprl zakon, miri duhove. Po njegovem mnenju se Slovencem in manjšim občinam ni treba bati, saj naj bi reforma povečala učinkovitost lokalne samouprave brez posledic. Povsem drugačnega mnenja je drugi slovenski svetnik Igor Gabrovec (Slovenska skupnost), ki ga skrbi odjedanje avtonomije kraškim in slovenskim občinam.

PETER VERČ

---