“Strah, ki ga nam ga hočejo vcepiti, bomo ignorirali”

“Groza, teror, kamikaze, izredne razmere ... Ponovno smo se zbudili otopeli, odtujeni, s praznim pogledom na tv-zaslonu, na katerem so se vrstile novice z različnih prizorišč atentatov v Parizu, kot da se to ne dogaja nam, kot da je to nemogoče v Franciji.” Tako danes razmišlja Hetti Kostov Dumas, v Franciji živeča Primorka.

FRANCIJA > V Kopru Rojena 50-letna Hetti Kostov Dumas živi in dela v Franciji projektni vodja za poklicno in strokovno izobrazevanje. Petkovi teroristični napadi so ji priklicali v spomin podobne izkušnje iz preteklosti. “Naenkrat so se vsi moji občutki prejšnjih izkušenj zlili v travmo podoživetij, ko sem leta 1986 prišla v Pariz in doživela prvi atentat v pariškem metroju. In naslednjič leta 1994, ko sem delala za francosko ministrstvo za zunanje zadeve v času, ko je v tedanji Bosni in Hercegovini divjala vojna, in sem po televiziji v živo spremljala atentat na sarajevski tržnici. In seveda januarja letos, ob atentatu na uredništvo časopisa Charlie Hebdo.”

Na “vojno stanje”, o katerem govorijo politiki in mediji, jo vsako jutro, ko se pelje v službo mimo državnih poslopij, opominjajo skupine vojakov, oboroženih s težkim orožjem. “Pa saj živim v demokraciji, si rečem, v eni izmed močnejših držav na svetu, v državi, kjer je zagotovljena varnost. Danes poslušam vojni žargon in težko razumem, da govorimo o 'couvre feu' na javnih mestih, torej o prepovedi gibanja po določeni uri, in o bolnišnicah, v katerih kirurgi trenutno rešujejo zivljenja.”

Terorizem je tokrat izbral nove tarče, ugotavlja, mladino in kulturo. Z atentatom na Charlie Hebdo so napadli svobodo izražanja, z napadom na židovski Hypercacherjem enakopravnost, v petek pa simbole bratstva in druženja - kolektivni šport, gastronomijo, kulturno in glasbeno dogajanje.

“V medsebojni tolažbi si dopovedujemo, da bo Francija po kolektivnem šoku in emocijah spet na nogah. Strah, ki ga nam ga hočejo vcepiti, bomo ignorirali, zvečer bomo šli v gledališče, v restavracijo, na koncert, se zabavali, družili. In si ponavljali, da nam demokracije in svobode nihče ne more vzeti, ne v Franciji, ne v Evropi,” pravi Francozinja iz Kopra.

Spletno uredništvo

---