Še vedno iščejo morebitne potnike

S trajekta Norman Atlantic, ki ga je v nedeljo pri Krfu zajel požar, so danes po 36 urah dramatične reševalne operacije le evakuirali vse potnike in člane posadke.

RIM > Nesreča je po dosedanjih podatkih zahtevala najmanj osem smrtnih žrtev, čeprav italijanske oblasti še iščejo več kot 40 ljudi, ki naj bi bili glede na seznam potnikov prav tako na ladji.

Na trajektu, ki je plul iz grškega Patrasa v italijansko Ancono, naj bi bilo glede na navedbe grških oblasti skupno 478 potnikov in članov posadke. A kot je sporočila italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti, je italijanska mornarica z ladje rešila 427 ljudi ter našla osem trupel, torej skupno 435 ljudi.

Kot je povedal italijanski prometni minister Maurizio Lupi, zato še vedno iščejo morebitne potnike s ponesrečenega trajekta, čeprav je hkrati podvomil, da je ta seznam grških oblasti pravi. Kot je dejal, se je trajekt tik pred nesrečo še ustavil na grškem otoku. Poudaril je, da bi moralo pristanišče, iz katerega je izplula ladja, preveriti, kdo se je vkrcal in zdaj primerjati ta seznam s seznamom rešenih potnikov.

Zaenkrat sicer nihče od rešenih potnikov ni nakazal, da bi še koga pogrešal in da bi lahko v nesreči umrlo kar 40 ljudi.

Trajekt Norman Atlantic je kot zadnji zapustil kapitan ladje Argillio Gaicomazzi. Ladjo je zapustil ob 14.50, nekaj več kot 36 ur kasneje, ko je zaradi požara nekaj deset kilometrov od obale grškega otoka Krf poklical na pomoč.

Še vedno ni jasen vzrok požara, glede na navedbe prič pa naj bi se širil iz garažnega prostora. Italijansko tožilstvo je že odprlo preiskavo, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

Požar so vmes ukrotili, a je močno poškodoval ladjo. Ognjeni zublji so ji tudi onesposobili sistem za krmarjenje.

Zdaj je ladja pod nadzorom italijanske obalne straže, ki jo skuša odvleči v pristanišče. Prvi poskus se je sicer izjalovil, saj se je vlečna jeklenica sredi razburkanega morja in orkanskega vetra strgala.

Zatekli so se na palubo

Reševanje z ladje je bilo sredi ekstremnih vremenskih razmer zelo zahtevno in dolgotrajno. Prestrašeni potniki in člani posadke so se sredi gostega dima večinoma zatekli na palubo, od koder so jih postopoma evakuirali na bližnja plovila, ki so se odzvala na klic na pomoč. Pri reševanju, ki je potekalo tudi ponoči in ki sta ga vseskozi močno ovirala slabo vreme in dim, so sodelovali tudi grški in italijanski helikopterji.

Danes so iz vode potegnili sedem trupel, še en moški je umrl v nedeljo, kmalu potem ko so ga potegnili iz vode. Med žrtvami naj bi bil sicer večinoma grški državljani.

Rešene potnike so večinoma prepeljali v italijansko mesto Bari. Prvi, ki so prišli tja, so opisovali, kaotične razmere na ladji, ko je izbruhnil požar. Posadka naj bi bila slabo pripravljena, na ladji pa naj tudi ne bi bilo dovolj reševalnih čolnov.

“Nismo vedeli, kaj naj naredimo. Posadka ni imela pojma, kako spraviti ljudi z ladje,” je novinarjem povedal eden prvih potnikov z Norman Atlantica, ki so prispeli v Bari. “Reševalni čolni niso delovali. Le eden je bil v vodi in nobenega od članov posadke ni bilo tam, da bi pomagal ljudem,” je še dodal.

Poleg tega je bilo 24 ur po izbruhu požara na ladji še vedno več kot 200 ljudi, ki so na pomoč čakali na palubi, sredi visokih valov, močnega dežja in vetra.

Kaotično reševanje

Kljub temu pa rešeni potniki razen manjše podhladitve niso utrpeli drugih poškodb. Zdravniki jim nudijo predvsem psihološko pomoč, so poročale tuje tiskovne agencije.

Kaotičnost reševanja je po koncu reševalne operacije posredno priznal tudi grški minister za trgovsko mornarico Miltiades Varvisiotis, a kot je opozoril, je bilo to predvsem zaradi izjemnih vremenskih razmer, saj so se ladje, ki so hitele na pomoč, zelo težko približale. “Reševalna akcija je bila ena najbolj težavnih doslej zaradi razburkanega morja, močnega deževja in močnega vetra,” je poudaril.

Po drugi strani pa je italijanski premier Matteo Renzi za reševanje potnikov že pohvalil 62-letnega kapitana Gaicomazzija in celotno posadko Norman Atlantica. Pohvalil je tudi sodelovanje italijanskih, grških in albanskih oblasti pri reševanju z ladje.

Kapitan Gaicomazzi, po rodu Italijan iz La Spezie, ki je v skladu s pomorsko tradicijo kot zadnji zapustil ladjo, medtem prejema pohvale in izraze spoštovanja tudi z drugih strani, mediji pa njegovo dejanje “kapitana pogumnega” že primerjajo z drugim italijanskim “kapitanom strahopetcem” - Francescom Schettinom, ki je še sredi reševanja pobegnil s križarke Coste Concordie, ko je januarja 2012 nasedla pred obalo in pri čemer je umrlo 32 ljudi.

So pa medtem italijanske oblasti v povezavi z nesrečo pridržale dva člana posadke Norman Atlantica, ki so ju prepeljali v bolnišnico v italijanskem mestu Lecce. Gre za Italijana in Grka.

Italijanski lastnik trajekta Carlo Visentini je že napovedal, da bo polno sodeloval v preiskavi. Zatrdil pa je, da je ladja, ki jo je dal v najem grškemu ladjarju ANEK, opravila vse tehnične preglede, med njimi tudi pregled požarnih vrat, ki je bil opravljen 19. decembra.

STA

---