Spolni delavci v Amsterdamu hočejo obdržati svoja okna

Na ulicah Amsterdama se je v četrtek zbralo kakih 250 prostitutk in prostitutov ter njihovih podpornikov, ki nasprotujejo načrtovani preobrazbi slovite četrti rdečih luči. Mestne oblasti želijo namreč zapreti del izložbenih oken, v katerih spolni delavci privabljajo svoje stranke.

Na ulicah Amsterdama se je v četrtek zbralo kakih 250 
prostitutk in prostitutov ter njihovih podpornikov, ki nasprotujejo načrtovani preobrazbi slovite četrti rdečih luči.
Na ulicah Amsterdama se je v četrtek zbralo kakih 250 prostitutk in prostitutov ter njihovih podpornikov, ki nasprotujejo načrtovani preobrazbi slovite četrti rdečih luči. 

AMSTERDAM > Oblasti Amsterdama, ki po vsem svetu slovi po svoji odprtosti in liberalnosti, želijo prenoviti zgodovinske uličice in kanale četrti rdečih luči.

V ta namen je po njihovem prepričanju treba zapreti del znanih izložbenih oken, v katerih sedijo ali stojijo prostitutke in prostituti ter skušajo na različne načine k sebi privabiti mimoidoče oziroma potencialne stranke. Več kot sto od približno 500 teh oken je bilo v zadnjih letih že zaprtih, sledilo pa naj bi jih še več deset.

Poleg tega oblasti načrtujejo še zaprtje nekaterih tamkajšnjih javnih hiš, kar naj bi pomagalo v boju proti trgovini z ljudmi.

Protestniki - mnogi z zakritimi obrazi, ker niso želeli razkriti svoje identitete - so se v četrtek na ulice podali z rdečimi dežniki v rokah in z napisi, kot sta "Ne rešujte nas, ampak naša okna" in "Stop zapiranju naših oken".

Kot so izpostavljali, je prostitucija na Nizozemskem že dolgo povsem zakonita kariera - legalna je namreč vse od leta 2000 - in ne pristajajo na to, da se z njimi ravna kot z odpadniki in se jih meče iz njihovih ulic, ne da bi se jih vsaj vprašalo za mnenje.

Opozarjajo, da so imele oblasti prav, ko so ženskam, moškim in transspolnikom omogočile varno prodajanje spolnih uslug, sedaj pa ubirajo napačno smer, ko jim hočejo okna, ki jim dajejo varnost, vzeti.

V Amsterdamu je sicer kakih 7000 spolnih delavcev, od tega jih tri četrtine prihaja iz manj razvitih držav, predvsem iz vzhodne Evrope.

STA


Najbolj brano