Spodnji dom italijanskega parlamenta potrdil ustavne reforme

Spodnji dom italijanskega parlamenta je danes potrdil paket ustavnih sprememb, za katere se zavzema premier Matteo Renzi in med katerimi je tudi reforma senata, zgornjega doma parlamenta.

Rim Foto: Tino Mamić
Rim Foto: Tino Mamić

RIM > S spremembami, ki jim nasprotujejo tako opozicijski voditelj Silvio Berlusconikot tudi nekateri v Renzijevih vrstah, želijo doseči učinkovitejše vodenje države.

Spodnji dom parlamenta je paket sprejel s 357 glasovi za in 125 proti. Proti so glasovale opozicijske stranke, med njimi tudi poslanci Berlusconijeve Naprej Italija, prav tako pa nekaj poslancev Demokratske stranke (PD) Mattea Renzija. Pred sedmimi meseci je paket podprl že senat.

Spremembe med drugim predvidevajo manjše pristojnosti senata, njegovi člani pa ne bi bili več neposredno izvoljeni. Poleg tega bi ga precej skrčili - s 315 sedežev na 100 - in ga zapolnili z predstavniki italijanskih dežel in večjih mest, ki bi večjo besedo imeli le pri zakonih, ki bi zadevali občine, dežele in pokrajine, etnična vprašanja in ustavne spremembe.

Lažje sprejemanje zakonov

Na ta način bi olajšali tudi postopek sprejemanja zakonov, saj je dosedanji pogosto pripeljal do dolgotrajnih blokad zaradi enakovrednega položaja obeh domov parlamenta pri glasovanjih o zaupnicah in zakonih, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Z ustavnimi spremembami bi začela veljati tudi nova pravila za izvolitev predsednika države. Za to bo pri tajnem glasovanju poslancev potrebna dvotretjinska večina. Če po štirih poskusih volitve ne bodo uspešne, bodo potrebne le še tri petine glasov. Po osmem krogu neuspešnih volitev pa bo zadostovala le absolutna večina.

Predsednik bi v prihodnje prav tako lahko razpustil samo še spodnji dom parlamenta oziroma poslansko zbornico, saj članov senata volivci ne bodo neposredno volili. Če predsednik ne bi mogel več opravljati svojih dolžnosti, pa ga začasno ne bo zamenjal predsednik senata, kot je to veljalo do sedaj, temveč po novem predsednik poslanske zbornice.

Vlada pa bi z ustavnimi spremembami pridobila nazaj nekatere pristojnosti, ki jih trenutno imajo regionalne oblasti.

A preden bodo spremembe lahko stopile v veljavo, bosta o njih morala še drugič glasovati oba domova parlamenta. Če jih bodo poslanci potrdili z manj kot potrebno dvotretjinsko večino, bodo ustavne spremembe podvržene še referendumu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Renzijeva PD si želi proces zaključiti do sredine leta 2016.

Renzi: Italija bi s spremembami dobila stabilnejšo in učinkovitejšo vlado

Renzi trdi, da ustavne spremembe Italija potrebuje, saj bi tako dobila stabilnejšo in učinkovitejšo vlado. Ob današnjem sprejemu v spodnjem domu je Renzi na družbenem omrežju twitter izrazil navdušenje in zatrdil, da je Italija na poti, da postane “enostavnejša in bolj poštena”.

A ustavne spremembe niso brez kritikov - med katerimi je tudi opozicijsko gibanje Pet zvezd -, ki trdijo, da bodo reforme skupaj z novim volilnim zakonom, ki je v procesu sprejemanja, oblast in moč preveč centralizirale v rokah izvršne oblasti.

Senat je januarja z veliko večino potrdili reformo volilne zakonodaje. Glavna značilnost je “zmagovalna premija” za na volitvah zmagovito stranko, ki bi ji zagotovila absolutno večino v poslanski zbornici.

Tako bi stranka, ki bi na parlamentarnih volitvah prejela več kot 40 odstotkov glasov, dobila 55 odstotkov poslanskih sedežev. Če tega 40-odstotnega praga na volitvah ne bi dosegla nobena stranka, bi v naslednjih dveh tednih izvedli še drugi krog volitev med dvema strankama z največ glasovi v prvem krogu in zmagovalna bi nato dobila 55 odstotkov sedežev v poslanski zbornici.

Spremembe bi tako načeloma zmanjšale število strank v parlamentu in sistem približale večinskemu. S tem želijo povečati stabilnost vladanja v državi, v kateri praktično nobena vlada ne preživi celotnega mandata.

Berlusconijeva Naprej Italija je sicer prvotno v okviru sodelovanja s PD podprla danes sprejete reforme. A je kasneje podporo umaknila, potem ko je Renzi ignoriral njen poziv k skupnemu kandidatu za italijanskega predsednika. Kasneje je na volitvah zmagal kandidat Renzijeve stranke Sergio Mattarella.

STA


Najbolj brano