Sodišče v Strasbourgu glede varčevalcev razsodilo proti Sloveniji

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je v zadevi Ališić soglasno razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem LB oziroma Investbanke iz BiH, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.

STRASBOURG > V letu dni morata najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov. Sodba je dokončna.

Veliki senat je odločil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.

Veliki senat je danes v ustnem izreku sodbe poudaril, da morata Slovenija in Srbija tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.

Sistemska rešitev

Razsodilo je, da gre za sistemski problem in da morata državi v letu dni najti sistemsko rešitev za njihovo plačilo.

Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija zdaj pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evropa, ki nadzira uresničevanje sodb.

Sedemčlanski senat sodišča je o zadevi prvič odločil 6. novembra 2012. V takratni pilotni sodbi je po doslej znanih podatkih izrekel podobno sodbo. Slovenija in Srbija sta se februarja 2013 pritožili in zahtevali ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča. Komisija sodišča je to sprejela in odredila novo sojenje pred velikim senatom.

To je danes najprej ustno objavilo izrek te dokončne sodbe, sledila pa bo še v pisni obliki.

O konkretnih zneskih še nič

Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede starih deviznih vlog moramo najprej natančno preučiti, šele nato bo možno podrobneje komentirati možne načine njenega uresničevanja, so danes sporočili z ministrstva za finance. Dodali so, da se sodba ne izvršuje neposredno, zato o konkretnejših zneskih v tem trenutku ni mogoče sklepati.

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je danes v zadevi Ališić soglasno razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem LB oziroma Investbanke iz BiH, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.

V letu dni morata najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank. Sodba je dokončna.

Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija zdaj pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb.

Naloga bo padla na pleča nove vlade, vendar v zmagovalki nedeljskih predčasnih volitev, Stranki Mira Cerarja, odločitve sodišča še ne želijo komentirati. Kot jedejal profesor mednarodnih odnosov Milan Brglez, ki je bil izvoljen za poslanca SMC, morajo razsodbo najprej preučiti.

Odvetnik hrvaških varčevalcev LB pozdravlja odločitev

Odvetnik hrvaških varčevalcev v zadevi Ališićpa Milivoj Žugić je dejal, da je sodišče v Strasbourgu potrdilo, da slovenska država jamči za prihranke in jo lahko vsi varčevalci tožijo.

“Razsodbe sodišča v Strasbourgu so deklarativne, a se še ni zgodilo, da kakšna od držav članic Sveta Evrope ne bi spoštovala dokončne sodbe,” je dejal Žugić.

Žugić trdi, da je Slovenija črpala koristi iz poslovanja LB in da slovenska država tudi jamči za prihranke, ki jih je treba izplačati tudi vsem ostalim deviznim varčevalcem, tako kot je to storila na svojem ozemlju v skladu s teritorialnim načelom.

Omenil je, da je Slovenija tudi v svoji temeljni ustavni listini navedla, da bo prevzela vsa jamstva od nekdanje jugoslovanske federacije, vključno z bančnimi jamstvi.

“Tudi če gre za vprašanje sukcesije, kot vztraja Slovenija, se to ne dotika varčevalcev, ki jim je treba vrniti prihranke. Slovenija naj v nasledstvenih pogajanjih zahteva denar, a je varčevalce pred tem treba izplačati,” poudarja Žugić.

Kot je dejal, Slovenija ustvarja iluzijo, da je v času Jugoslavije nekdo v kovčkih nesel denar iz Ljubljane v Beograd, v resnici pa je šlo za knjigovodstvene kazalce o teh transferjih. Trdi, da je 90 odstotkov deviz ostalo v Sloveniji.

Na Hrvaškem je približno 130.000 varčevalcev, ki LB bremenijo za približno 300 milijonov evrov.

Sporazum o nasledstvu iz leta 2001 določa, da pet naslednic na pogajanjih v Baslu doseže dogovor o prevzemu jamstva federacije nekdanje SFRJ za devizne vloge občanov. Slovenija je devizne varčevalce bank s sedežem v bivših republikah na svojem ozemlju po razpadu SFRJ poplačala po teritorialnem načelu, zato vztraja pri uresničitvi sporazuma o nasledstvu.

Slovenija in Hrvaška sta v sporu tudi zaradi izplačila deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev LB, ki jih je hrvaška država prenesla v javni dolg. Na hrvaških sodiščih skupno obravnavajo 27 tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in Novi ljubljanski banki.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v hrvaški javni dolg prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark, to je okoli 272 milijonov evrov.

Polak Petričeva: Sodišče ni upoštevalo, da gre za vprašanje nasledstva

Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede starih deviznih vlog z vidika nasledstva označila za veliko razočaranje. Kot je poudarila v izjavi za medije v Ljubljani, sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre za vprašanje nasledstva.

“Ocenjujem, da je sodba z vidika nasledstva veliko razočaranje. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je federacija (SFRJ), ki je v preteklosti prevzela jamstva za devizne varčevalce, razpadla in da je zato to vprašanje nasledstva,” je dejala.

Hkrati je izrazila prepričanje, da sodba ne more izničiti obveznosti držav naslednic, ki izhajajo iz sporazuma o vprašanju nasledstva, po katerem se morajo o tem vprašanju dogovoriti. “To dejstvo bomo morali upoštevati v kontekstu implementacije sodbe in v kontekstu preverjanja nadaljnjih ukrepov Republike Slovenije,” je povedala.

Po besedah Polak Petričeve je dejstvo, da varčevalci niso mogli dvigniti privarčevanih deviz toliko časa, kršitev njihovih človekovih pravic. “A dejstvo je tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na teritoriju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo sedaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic,” je dodala.

Kot pozitiven vidik sodbe je sicer izpostavila izključitev prenesenih deviznih vlog, ki so že bile plačane na Hrvaškem. “Ta sodba nima vpliva na veljavnost memoranduma o soglasju, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške podpisala v Mokricah leta 2013,” je še dejala Polak Petričeva.

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je danes v zadevi Ališić soglasno razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem LB oziroma Investbanke iz BiH, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.

V letu dni morata najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank. Sodba je dokončna.

STA

---