Sodišče EU pritrdilo Nemčiji v zavrnitvi azila ameriškemu dezerterju

Sodišče EU je danes s pojasnilom ustrezne evropske zakonodaje pritrdilo odločitvi nemškega sodišča, da zavrne podelitev azila nekdanjemu ameriškemu vojaku.

LUXEMBOURG > Ta je dezertiral iz ameriške vojske, ko bi se moral vrniti v Irak - povedal je, da ni hotel več sodelovati v nezakoniti vojni, ki vključuje vojne zločine.

Andre Shepherd je med letoma 2004 in 2005 preživel pet mesecev na misiji v Iraku, kjer je skrbel za vzdrževanje helikopterjev. Leta 2007 je po podaljšanju pogodbe z ameriškimi oboroženimi silami zavrnil poziv za vrnitev v Irak in zapustil svoje oporišče na jugu Nemčije.

Po 19 mesecih je zaprosil za azil, češ da mu zaradi dezerterstva v domovini grozi kazenski pregon. Poleg tega naj bi mu zaradi dezerterstva, ki je v ZDA hudo kaznivo dejanje, v domovini grozilo socialno izobčenje.

Nemški zvezni urad za migracije in begunce je njegovo prošnjo zavrnil, zaradi česar se je danes 37-letni Shepherd pritožil na upravno sodišče v Münchnu, ki pa se je na Sodišče EU obrnilo s prošnjo za razlago evropske direktive o statusu begunca.

Ta med drugim dopušča možnost podelitve statusa begunca državljanu tretje države, ki mu v domovini grozi preganjanje v obliki “pregona ali kazni zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, kjer bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja”.

A kot ugotavlja sodišče v Luxembourgu, ukrepi, sprejeti zoper vojaka zaradi njegove zavrnitve opravljanja vojaške službe - zaporna kazen ali nečastna odpustitev iz vojske - ni mogoče šteti za tako nesorazmerne ali diskriminatorne, da pomenijo dejanje preganjanja, kot ga opredeljuje direktiva.

Končno odločitev morajo sprejeti pristojne nemške sodne oblasti.

Sodišče je tudi pojasnilo, v kakšnih okoliščinah bi lahko tisti, ki zavrnejo opravljajo služenje vojaškega roka, pridobili status begunca. Kot navaja v sporočilu, lahko zanj zaprosijo tudi, če so zgolj del logističnega ali podpornega osebja. Tovrstna zaščita je namenjena tudi tistim, ki bi v vojnih zločinih sodelovali le posredno.

Poleg tega za odobritev statusa ni potrebno, da bi bili vojni zločini že dokazani, temveč zadostuje dokaz, da so zelo verjetni. Pristojne oblasti morajo poleg tega upoštevati morebitno posredovanje na podlagi mandata Varnostnega sveta Združenih narodov ali konsenza mednarodne skupnosti ter preveriti, če je prosilec pred tem poskušal pridobiti status osebe z ugovorom vesti.

STA

---