Škedenj več dela, a tudi več zastruplja

Škedenjska železarna, ki leži streljaj od slovenske meje, s prihodom novega lastnika več dela, a zaradi tega tudi spet prekomerno onesnažuje. Tako so pokazale okoljske meritve, zato tržaška občina in deželna direkcija za okolje zahtevata, da takoj zmanjša proizvodnjo v koksarni ali pa nemudoma uvede take okoljske ukrepe, da strupeni izpusti ne bodo presegali dovoljenih meja.

Izpusti iz škedenjske železarne spet presegajo dovoljene 
vrednosti.  Foto: Davorin Kriz˙Manc˙Ic˙/Fotokroma
Izpusti iz škedenjske železarne spet presegajo dovoljene vrednosti.  Foto: Davorin Kriz˙Manc˙Ic˙/Fotokroma

ŠKEDENJ > Nov lastnik železarne, družba Arvedi, je ob prevzemu pred dvema mesecema napovedala, da bo najprej sprejela najnujnejše okoljske ukrepe, na dolgi rok pa obljubila temeljito okoljsko posodobitev zastarele tehnologije.

A očitno prvi ukrepi niso zalegli, saj so izpusti iz koksarne v marcu in aprilu velikokrat presegli dovoljene meje. Presežene so bile tako mejne vrednosti prašnih delcev kot tudi benzena, so pokazale meritve na merilnih postajah v okolici železarne.

“S temi podatki smo se na občini že seznanili in lastnike opozorili, da to ni sprejemljivo. Zahtevali smo, da takoj zmanjšajo proizvodnjo ali pa sprejmejo takšne ukrepe, da se bodo izpusti vrnili v okvir dovoljenih meja,” poudarja Edi Kraus, tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj.

Deželna direkcija za okolje je po opravljenih meritvah od lastnikov železarne že zahtevala takojšnje zmanjšanje proizvodnje v koksarni, cikel dela plavžev naj bi s sedanjih 78 zmanjšali na največ 67.

Družba Arvedi je škedenjsko železarno prevzela pred pol leta. “Novemu lastniku zaupamo, obljubil je okoljsko posodobitev in čisto proizvodnjo. Zavedamo pa se, da težav, ki se kopičijo že več deset let, ne more rešiti čez noč,” pravi Kraus. V Trstu pa številni ostajajo skeptični. Odbornik za okolje Umberto Laureni je pred nedavnim za PN podvomil, ali bo družba Arvedi lahko izpolnila obljube, saj je obnova tako starega objekta, kot je železarna, zahtevna in zelo draga. Podatki o obolevnosti delavcev železarne so alarmantni; italijansko tožilstvo je pred dvema letoma objavilo, da je kar 300 od 2142 delavcev, ki so v železarni delali med leti 1974 in 1994, dobilo diagnoze resnih pljučnih bolezni.

V železarni je danes zaposlenih približno 400 delavcev, poleg tega pa ta daje delo še dvakrat toliko kooperantom; večina delavcev se jih že vseskozi zavzema za ohranitev železarne, kljub temu da ta škoduje zdravju delavcev in okoliških prebivalcev - tudi na slovenski strani, saj severovzhodnik strupene izpuste raznaša prav v našo smer. KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano