Šiitske milice prihajajo na pomoč iraškim vojskom v Ramadiju

Šiitske milice prihajajo na pomoč iraškim vojakom v mestu Ramadi na zahodu Iraka, ki so ga borci Islamske države v nedeljo zavzeli v bliskovitem napadu po treh dneh bojev. To je bil največji vojaški poraz vladnih sil, odkar so konec lanskega leta začele preganjati džihadiste z zahoda Iraka.

Ramadi Foto: Wikipedia
Ramadi Foto: Wikipedia

BAGDAD > Do zavzetja Ramadija, prestolnice pretežno sunitske pokrajine Anbar na zahodu Iraka, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prišlo tudi zato, ker iraški premier Haider al Abadi skupaj z Američani ni želel uporabiti šiitskih milic, ki jih podpira Iran.

Toda kot so dokazali dogodki na terenu, si tega ne morejo privoščiti. To je danes poudaril eden voditeljev krovne “organizacije” šiitskih borcev, Hadi al Ameri. Kot je dodal, bi morali sunitski voditelji v Anbarju ponujeno pomoč šiitov sprejeti že prej.

Kot navaja AFP, je blizu Ramadija, zlasti v krajih Faludža in Habanija, že več šiitskih enot, ki naj bi se pripravljale na spopad z džihadisti Islamske države.

Ramadi je padel v njihove roke v nedeljo, potem ko je padla še zadnja utrdba vladnih sil. Izvedli so serijo napadov z avtomobili bombami ter tako prevzeli nadzor nad večjim delom Ramadija, ki leži kakih 100 kilometrov zahodno od Bagdada. Na tisoče ljudi je zapustilo mesto, še poroča AFP.

Po ocenah iraških oblasti je v treh dneh spopadov za Ramadi umrlo najmanj 500 ljudi. Zaskrbljenost zaradi dogodkov so izrazili tudi v Pentagonu. “Položaj je fluiden in se spreminja,” je dejala tiskovna predstavnica ameriškega obrambnega ministrstva Maureen Schumann in dodala, da je še prezgodaj, da bi dajali končne ocene položaja na terenu.

Po besedah predstavnika iraške vlade Muhanada Hajmorja boji za Ramadi še niso končani. Po njegovih besedah se vladne sile v posameznih žepih še upirajo džihadistom, okrepitve pa prihajajo.

Zavzetje Ramadija je ena pomembnejših zmag Islamske države, ki je lani v bliskoviti vojni zavzela obsežna območja v Siriji in Iraku. Iraške sile so nato s pomočjo zahodnih zaveznikov, zlasti ameriških letal, pa tudi iranskih borcev in poveljnikov, sprožile protiofenzivo, ki pa je bila precej počasna in izčrpavajoča.

STA


Najbolj brano