Še en kras, ki se bori za Unescov da

Cilj pobudnice Občine Tržič (Monfalcone) in treh projektnih partnerjev je jasen: vstop na seznam Unescove kulturne dediščine.

Med največje značilnosti klasičnega krasa sodi tudi Postojnska jama Foto: Foto: Iztok Medja/Postojnska Jam
Med največje značilnosti klasičnega krasa sodi tudi Postojnska jama Foto: Foto: Iztok Medja/Postojnska Jam

TRŽIČ > Vodilni partner je Občina Tržič (Monfalcone), projektni partnerji pa so še občine Postojna, Buje na Hrvaškem in Devin-Nabrežina v Italiji.

Kras vse do Postojne in Tržiča

Prav zadnja je edina od projektnih partnerk, ki sodi pod okrilje matičnega krasa, torej tistega krasa, ki je dal ime vsem kraškim pojavom. Te sicer najdemo na več kot štiridesetih odstotkih slovenskega ozemlja. Predlagatelji v kandidaturi za vpis klasični kras opredeljujejo kot “obsežno planoto iz karbonatnih kamnin, ki se razteza med severno-vzhodno Italijo in Slovenijo, od levega brega Soče do Tržaškega zaliva, proti vzhodu pa vse do Postojne in Škocjana”.

Zahodni klasični kras, natančneje doberdobski in tržaški Kras, se nahaja v Italiji, medtem ko je osrednje-severni del klasičnega krasa (torej slovenski Kras, ki deloma ali v celoti obsega občine Sežana, Miren-Kostanjevica, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina) in vzhodni klasični kras (Notranjska) v Sloveniji.

Kot največje prednosti tega območja predlagatelji navajajo pet gradišč v Tržiču, paleontološko najdišče v vasi Ribiško naselje (Villagio del Pescatore), Postojnsko jamo in ostanke prve svetovne vojne. Predlagatelji so prepričani, da prav te značilnosti najbolje predstavljajo Kras in si zaslužijo vpis na Unescov seznam.

Na sobotni predstavitvi v Tržiču so bili med govorniki županja občine Tržič Silvia Altran, župan občine Buje Edi Andreašić, župan občine Devin-NabrežinaVladimir Kukanja, župan občine Postojna Jernej Verbič in odbornica za delo in izobraževanje dežele Furlanije-Julijske krajine.

Verbič je naštel glavne turistične znamenitosti postojnske občine, med katerimi gotovo prednjači Postojnska jama, in omenil glavne pridobitve čezmejnega projekta Julius: “Zaradi vseh lepot naše občine in celotnega krasa menim, da je predlog vpisa na seznam Unescove svetovne dediščine primeren in koristen ter vsekakor potreben širše podpore.”

Dinarski kras na čakanju

Med slovenskimi znamenitostmi so na seznamu Unesca že vse od leta 1986 Škocjanske jame, pred tremi leti sta se na seznam vpisali tudi kolišči na območju Ljubljanskega barja, idrijski rudnik pa se jima je pridružil pred dvema letoma.

Vpis na Unescov seznam si želijo tudi v Sečoveljskih solinah in v Bolnišnici Franji. Zanimivo je, da je na poskusnem seznamu Unesca že od leta 1994 tudi dinarski kras, vendar se potem veliko let ni nič premaknilo. Država se je v boj za preboj dinarskega krasa odločneje podala v zadnjem času, saj pripravlja poskusno kandidaturo skupaj z Italijo, Hrvaško, BiH, Črno Goro in Srbijo. Postopek je dolgotrajen, traja od tri do pet let. PETRA MEZINEC


Najbolj brano