Santos ob stoječih ovacijah sprejel Nobelovo nagrado za mir

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je v norveškem Oslu ob stoječih ovacijah sprejel Nobelovo nagrado za mir. Odbor za nagrade mu jo je podelil zaradi njegovih prizadevanj za dosego zgodovinskega mirovnega sporazuma v Kolumbiji.

OSLO > Kot je utemeljil odbor, nagrada prepoznava njegova “odločna in pogumna prizadevanja” za končanje več kot 50 let trajajoče državljanske vojne v Kolumbiji prek mirovnega sporazuma z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc).

Nagrada je tudi “poklon kolumbijskemu ljudstvu”, ki nikoli ni opustilo upanja na “zasluženi mir”. Santos je bil v mirovnem procesu “gonilna sila”, so poudarili na današnji podelitvi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

“To dokazuje da se lahko nekaj, kar se sprva zdi nemogoče, uresniči z vztrajnostjo tudi v Siriji, Jemnu ali Južnemu Sudanu,” je povedal Santos v zahvalnem nagovoru.

Santos meni, da je lahko mirovni sporazum v Kolumbiji žarek upanja za svet, kjer divja toliko konfliktov. Vendar je za francosko tiskovno agencijo AFP pred sprejemom nagrade priznal, da najtežji del mirovnega sporazuma še prihaja, saj “bo potrebno veliko truda, vztrajnosti in ponižnosti”.

Kot še poroča dpa, je v nagovoru dejal, da nagrado sprejema v imenu Kolumbijcev, predvsem žrtev konfliktov, posvetil pa jo je tudi pogajalcem, ki so sodelovali v večletnih pogovorih na Kubi.

Med občinstvom je bilo tudi nekaj ljudi, ki jih je prizadela 50-letna državljanska vojna v Kolumbiji. Med drugim se je podelitve udeležil nekdanji predsedniški kandidat Ingrid Betancourt, ki so ga uporniki šest let zadrževali kot talca.

V svojem govoru pa se je Santos naslonil še na kolumbijskega Nobelovega nagrajenca za literaturo Gabriela Garcio Marqueza in druge literarne nagrajence, med drugim je citiral tudi pesem letošnjega nagrajenca Boba DylanaBlowing in the Wind.

Kolumbijski volivci so mirovni sporazum, ki sta ga po več kot štirih letih pogajanj podpisala Santos in vodja Farca Rodrigo Londono, na referendumu sicer zavrnili, vendar je konec novembra kolumbijski parlament ratificiral novi oziroma spremenjeni mirovni sporazum med kolumbijsko vlado in uporniki.

Nobelova nagrada je vredna osem milijonov švedskih kron oziroma približno 830.000 evrov.

Nobelove nagrade tradicionalno podeljujejo na dan obletnice smrti izumitelja Alfreda Nobela. V Oslu so podelili Nobelovo nagrado za mir, v Stockholmu pa bodo podelili nagrade za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in ekonomijo.

Letos je bil nenavaden odziv nagrajenca za literaturo Boba Dylana, ki se je sprva zavil v dolg molk, nato pa sporočil, da nagrado sprejema, a se zaradi drugih obveznosti ne bo udeležil podelitve. Je pa poslal svoj govor, ki ga bodo prebrali na podelitvi.

Med nagrajenci so še britanski znanstveniki, ki delujejo v ZDA, David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, ki bodo za svoje teoretske raziskave stanja snovi prejeli nagrado za fiziko.

Nagrado za kemijo bodo prejeli Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.

Nagrada za medicino gre v roke Japoncu Yoshinoriju Ohsumi za “odkritja mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice”, kot je sporočil švedski Institut Karolinska.

Za prispevek k razvoju teorije pogodb pa bosta Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström prejela nagrado za ekonomijo.

STA

---