Sami stari znanci, ki najbrž skupaj igrajo golf

Arbitražno sodišče, ki so ga ustanovili po meddržavnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, in ima za nalogo določiti državno mejo med omenjenima državama, ima pet članov. V čigavih rokah je pravzaprav usoda stika slovenskega morja z mednarodnimi vodami?

HAAG > Poleg Budislava Vukasa, ki ga je v razsodišče imenovala Hrvaška, in slovenskega predstavnika (Jerneja Sekolca je po prisluškovalni aferi zamenjal Ronny Abraham) so člani še predsednik arbitražnega sodišča, Francoz Gilbert Guillaume, ki ga je Sekolec omenjal v sedaj dostopnih telefonskih pogovorih, Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe.

Ob imenovanju hrvaškega sodnika Budislava Vukasa je marsikdo izrazil pomisleke o njegovi kontaminiranosti s primerom. Profesor mednarodnega prava se je namreč v preteklosti zelo jasno opredeljeval glede rešitve slovensko-hrvaškega mejnega spora. Ker je trdil, da je rešitev sredinska črta v Piranskem zalivu in neškodljiv tranzitni prehod iz teritorialnega morja Slovenije v mednarodne vode, ni mogel dokazati svoje nepristranskosti, a kljub temu Slovenija ni zahtevala njegove izločitve, za kar je imela en mesec časa.

Mednarodnopravni strokovnjaki ocenjujejo, da je zasedba sodišča vrhunska, saj so vsi člani izkušeni v opravljanju tovrstnih nalog. Pomembno pa je tudi, da so v sodišču zastopane tri najpomembnejše države Evropske unije, ki je bila, to ne gre pozabiti, glavni pokrovitelj arbitražnega sporazuma.

Gilbert Guillaume je 84-letni Francoz, diplomant elitne pariške šole ENA. Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ), najbolj izpostavljeni mednarodni sodni instituciji, je predsedoval med letoma 2000 in 2003, njen član je bil 16 let. Od leta 1980 je član stalnega arbitražnega sodišča, v mednarodnih sporih je bil udeležen v različnih vlogah: tako kot agent svoje države, diplomat, zastopnik interesov kake druge države, arbiter ali samo poročevalec. Reševal je tudi veliko mejnih sporov, pri katerih je moral upoštevati tudi politične razsežnosti odločitev.

Bruno Simma je 74-letni Nemec, ki je bil član Meddržavnega sodišča v Haagu od leta 2003 do 2012. Je akademski mednarodnopravni strokovnjak, nekdanji predstojnik pravne fakultete v Münchnu in je gostoval na najbolj slovitih univerzah: od Oxforda, do ameriških in zelo pogosto tudi italijanskih univerz. Kot arbiter je na primer sodeloval pri določanju kopenske meje med Kamerunom in Nigerijo.

Vaughan Lowe je s 63 leti najmlajši član arbitražnega sodišča in eden vodilnih svetovnih odvetnikov. V Oxfordu predava mednarodno javno pravo, od leta 2006 pa je tudi sodnik na Evropskem sodišču za jedrsko energijo. Sodeloval je v arbitražnih postopkih o morski meji med Ukrajino in Romunijo ter med Barbadosom in Trinidadom in Tobagom.

Budislav Vukas (78 let) je bil od leta 1996 do 2005 član Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu, na ICJ pa je bil predstavnik Hrvaške v primeru tožbe za genocid proti Srbiji. Zanimivo, da je bil tedaj predsednik omenjenega sodišča prav Ronny Abraham (64 let), ki ga je Slovenija delegirala namesto Sekolca v arbitražno sodišče. S tedanjo tožbo Hrvaška ni bila uspešna. Abraham je sicer na ICJ zamenjal prav Guillaumeja.

Povprečna starost arbitražnih sodnikov za slovensko-hrvaško mejo je 72,6 let. Najmlajši (Lowe) ima 63 let, najstarejši (Guillaume) pa 84 let.

Torej se vsi člani arbitražnega sodišča tako ali drugače poznajo iz prejšnjih primerov in delovanja v sodnih institucijah, zato je iluzorno pričakovati, da med njimi ni nobene komunikacije izven sodnih dvoran. Zelo verjetno nekateri arbitri med seboj tudi igrajo golf, spijejo kozarec vina in se obiskujejo za rojstne dneve, v nadaljevanju arbitražnega procesa pa bodo najbrž veliko bolj previdni, da se jim ne ponovi afera Sekolec-Drenik. Arbitražno sodišče bo sicer sprejelo odločitev z enotno razsodbo z večino glasov brez ločenih mnenj, s tem da glas predsednika ni vreden več od glasov ostalih članov.

DENIS SABADIN

---