Sami ali v koaliciji

Pred jutrišnjimi predčasnimi grškimi volitvami sploh ni več vprašanje, ali bo Siriza, radikalna leva stranka, zmagala, temveč se grška in evropska javnost ukvarjata le s tem, na kakšen način bo vladala. Ali se bo omehčala ali bodo znotraj nje prevladala skrajna stališča?

ATENE > Z zmago Sirize so se sprijaznili tako njeni nasprotniki kot tudi evropski partnerji, saj je v zadnjih dneh njena prednost v javnomnenjskih raziskavah še narasla. Analitiki ji napovedujejo podporo približno tretjine volilnega telesa in skoraj pet odstotnih točk prednosti pred Novo demokracijo dosedanjega premierja Antonisa Samarasa. Za absolutno večino, s katero bi lahko sama sestavila vlado, bi morala Siriza zbrati približno 37 odstotkov glasov, saj zmagovita stranka dobi še dodatnih 50 mandatov v 300-članskem parlamentu. Tudi to je dosegljivo, a ji najbrž ne bo uspelo. Kljub temu bo Aleksis Cipras, 40-letni voditelj Sirize, dobil mandat za sestavo nove vlade.

Slovenija je Grčiji posodila 263,7 milijona evrov, skupaj z mehanizmom EHSF pa je izpostavljena za več kot 1,2 milijarde evrov. Posojilo Grčiji sicer zapade leta 2041, je pa Slovenija na to posojilo zaslužila že 17,6 milijona evrov obresti. Grčija je sicer zadolžena za skoraj 320 milijard evrov (175 odstotkov BDP).

Kakšna bo grška politika v naslednjih letih, bo najbolj odvisno od tega, s kom bo vstopil v koalicijo. Cipras bi si lahko izbral Pasok, nekdaj najmočnejšo grško stranko, ki je v povsem razsutem stanju, ali proevropsko sredinsko stranko Reka (Potami), ali nacionalistične Neodvisne Grke, ki nasprotujejo nemškemu nareku in strogemu varčevanju, ali pa morda celo komuniste, ki se nočejo prenoviti in vztrajajo na marksistični liniji. Vsem štirim, skupaj z neonacistično Zlato zoro, raziskave napovedujejo približno pet odstotkov glasov.

Kriza in varčevalni ukrepi, ki jih je kot pogoj za denarno pomoč zahtevala EU, so Grčijo gospodarsko in družbeno povsem izželi. Zato je prva naloga Sirize končanje humanitarne krize. Povrnitev socialne države in dostojanstva ljudem bi za Ciprasa bili celo lažji nalogi, težje pa bo ustvariti delovna mesta in izpeljati reformo javnega sektorja. To pa lahko izpelje le z dogovorom s posojilodajalci, saj bo Grčija že letos morala odplačati 17 milijard evrov.

Zato je zelo verjetno, da Siriza ne bo kar tako izstopila iz programa evropske pomoči, temveč bo s svojo bojevito retoriko od evropskih partnerjev iztržila boljše pogoje kreditiranja in morda tudi delni odpis dolgov. Cipras je v zadnjih tednih tudi zanikal možnost izstopa iz evrskega območja in podobnih radikalnih ukrepov.

DENIS SABADIN

---